Iskanje po izrazu astronom:

• Biografski koledar
  Biografski koledar slovenskih matematikov, fizikov, astronomov
• Breskvar Silvo
  Učitelj matematike in fizike. Astronom. Poučeval je matematiko in fiziko na srednjih šolah in populariziral astronomijo.
  
  Z astronomijo se je ukvarjal že od srednješolskih let. Od 1931 do začetka 2. svetovne vojne je bil član pariške Société Astronomique de France.  Populariziral je astronomijo s članki in  podlistki v revijah in časopisih, v Proteusu 12, v Slovencu 53, in tudi drugod. Bil je prvi vodja 1951 ustanovljene astronomske sekcije pri Prirodoslovnem društvu Slovenije in tam sodeloval do smrti. Kot izvrstni predavatelj je imel precej astronomskih in naravoslovnih predavanj po radiu in »v živo«.
  
  Napisal je več člankov za Enciklopedijo Jugoslavije. V astronomski in naravoslovni terminologiji je sodeloval pri SAZU in pri Inštitutu za slovenski jezik. Napisal je učbenik Fizika za meščanske šole, 1939. Skupaj s S. Uršičem je pripravil priročnik za srednje šole Vega, matematične in druge tabele in obrazci, 1962. Prevedel je Whitrow: Vesolje, 1966.
  
  (Viri: [1] Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1987, str. 367, Breskvar, Silvo, avtor Marijan Prosen, [2] OMF, 16 (1969), str. 47, 48, Tine Logar: Profesor Silvo Breskvar)
  Povezave
• Čadež Andrej
  Diplomiral je 1965 iz tehniške fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, nadaljeval študij na univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu in tam 1971 doktoriral iz splošne teorije relativnosti. Napisal je več razprav iz relativnostne astrofizike in fizike in jih objavil v različnih fizikalnih revijah. V astronomiji se je izpopolnjeval na observatorijih v Parizu, Oxfordu in drugod. Od 1982 je bil izredni profesor astronomije in astrofizike na sedanji Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, od 1986 redni profesor. Več let je skrbel za razvoj observatorija na Golovcu. Ukvarjal se je tudi z meritvami gravimetrije oziroma določanja morebitnega spreminjanja gravitacijske konstante.
• Čermelj Lavo
  V Trstu je bil tajnik društva Prosveta in je vodil številne pomembne društvene dejavnosti. O položaju Slovencev in Hrvatov pod fašizmom je izdal knjigo Life-and-death Struggle of a National Minority, 1937. Od strokovnih del so pomembna Materija in energija, 1923, V svetu atomov, 1948, več knjig o fizikih, tudi slovenskih, Ljudska astronomija, Ljubljana, Gorica, 1930. Uredil je 23 letnikov Proteusa in zanj napisal številne članke. Izbran je bil za častnega člana Prirodoslovnega društva in Društva matematikov, fizikov in astronomov.
• Dominko Fran
  Fizik, astronom. Učitelj astronomije.
  
  Študiral je fiziko na univerzi v Bologni in 1929 doktoriral. Prve strokovne članke je objavljal 1931 v astronomski reviji Coelum. Do 1931 je bil asistent na univerzi v Bologni. Že prej je bil več let predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija, 1932 je odšel v Jugoslavijo. Od 1932 – 1938 je delal na astronomskem observatoriju v Beogradu kot asistent opazovalec. Objavljal je strokovne članke v biltenu observatorija Godišnjak našeg neba. Bil je med ustanovitelji astronomskega društva in sourednik poljudne astronomske revije Saturn. Od 1938 do 1941 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju. Učil je tudi na srednjih šolah. Med 2. svetovno vojno je bil več let zaprt ter kasneje kot prostovoljec partizan na sremski fronti. Po 1945 je bil ponovno sodelavec astronomskega observatorija v Beogradu. Ob ustanovitvi katedre za astronomijo na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Več desetletij je predaval osnovno in sferno astronomijo študentom pedagoških smeri matematike in fizike. Bil je profesor z veliko intelektualne svežine in svetovljanske širine.
  
  Ustanovil je astronomsko – geofizikalni observatorij na Golovcu. Skupaj z geofizikom V. Ribaričem  je usmerjal razvoj seizmologije v Sloveniji in si prizadeval za predpise o potresno varnejši gradnji. Vodil je natančno merjenje astronomskih parametrov observatorija. Med 1950 in 1962 je bil urednik Astronomskih efemerid in od 1971 naprej urednik Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike.
  
  Napisal je poljudno knjigo Pogled v vesolje, Ljubljana 1957.
  
  Za častnega člana sta ga izvolili Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Prirodoslovno društvo Slovenije.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, Ljubljana 1988, str. 307, Dominko, Fran)
• Grasselli Jože
  1967-1970 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, v Društvu je velikokrat predaval srednješolcem in učiteljem, zlasti o teoriji števil. Zaradi vseh njegovih raznolikih zaslug za slovensko matematiko je bil 1994 izvoljen za častnega člana Društva.
• Hallerstein Avguštin
  Jezuit, misijonar, astronom, matematik.
  V Ljubljani je študiral filozofijo, v Grazu in na Dunaju astronomijo in matematiko. Po sprejemu v jezuitski red je v kolegiju nekaj let poučeval slovnico, 1735 je dobil dovoljenje za nastop misijonarske službe na Kitajskem. Med potovanjem se je v Macau izpopolnjeval v matematiki in se učil kitajščine ter naredil zemljevid mesta in okolice. 1746 je na cesarskem dvoru v Pekingu postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Začel je s službo dvornega astronoma. Nekatera opazovanja, kot jih je opravil Hallerstein, npr. prehoda Merkurja čez ploskev Sonca, so bila še v prvi polovici 20. stoletja del standardnih astronomskih metod. Izdelal oziroma vodil je izdelavo več  astronomskih instrumentov, ki so še dolgo služili kasnejšim kitajskim dvornim astronomom. V kitajski državni hierarhiji je dosegel mandarinstvo II. stopnje. Štirikrat je prepotoval Kitajsko. Kartiral je Mandžurijo.
  
  Astronomska dela: Observationes astronomicae, Dunaj 1768, De differentia meridianorum Petropolitani et Pekinensis, Mercurius in sole observatus Pekini d. 7. Novemb. 1756, Observationes Mercurii a. 1746 et 1747.
  
  Pisal je naravoslovne in etnografske spise o Kitajski. Za leto 1764 je ocenil število prebivalcev Kitajske, po davčnih registrih 198213718 ljudi. Ohranjeno je tudi njegovo dopisovanje s sorodniki in znanci v domovini.
  Povezave
  
  Wikipedija
• Hermannus de Carinthia
  Sholastik. Astronom. Prevajalec.
  Po rodu je bil iz Koroške ali severne Istre. Filozofsko in filološko izobrazbo si je pridobil v Chartresu. Kot prevajalec in znanstvenik je delal v južni Franciji in na univerzah v Španiji. Vsega njegovega dela ne poznamo. Najpomembnejši je prevod Ptolomejevega dela Planispherium (1143), po katerem so začeli poučevati astronomijo. Originalna pa je njegova razprava De esentiis (1143). V njej piše o 5 aristotelovskih kategorijah. Iz arabščine je prevedel Evklidove Elemente. Prvi je prevajal Koran v latinščino. Bil je med prvimi posredniki arabske kulture Evropi. Pripisujejo mu prevode iz astronomije, matematike in meteorologije, o merah, krogih, korenjenju, o dežju, o uporabi astrolaba. Njegovo delo naj bi imelo velik vpliv na srednjeveško astronomijo.
• Hočevar Janez Jurij
  Skladatelj. Astronom.
  Ukvarjal se je tudi z astronomijo in izdal knjigi De cometis, 1696, Observationes astronomicae circa stellas fixas et errantes, 1696 ter še nekaj astroloških del.
• Kilar Bogdan
  Geodet. Astronom.
  Diplomiral je na Prirodoslovno – matematični fakulteti v Ljubljani, doktoriral 1971 na Tehniški Visoki šoli v Münchnu. Delal je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, od 1985 kot izredni profesor. Ukvarja se z geodetsko astronomijo in višjo geodezijo. O tem je napisal knjigo Sferna trigonometrija z uporabo v geodeziji, Ljubljana 1983. Objavil je o znanstvenih in 45 strokovnih člankov in 3 visokošolske učbenike. Piše tudi v poljudne astronomske revije.  
• Kobav Andrej
  Bil je član Družbe Jezusove (jezuitov). V Ljubljani in v Gradcu je poučeval gramatiko, retoriko in matematiko. Na Dunaju je 1643 izdal knjigo Vindiciae astronomicae teoreticae pro Dionysio cognomento Exiguo … seu nato, morte redivivivoque Iesu homini Deo … vota disertatio; v njej so datumi Kristusovega rojstva, smrti in vstajenja, ki jih je ugotavljal, ter tabele o premakljivih cerkvenih praznikih za čas od Kristusovega rojstva do sredine 17. stoletja. Knjiga kaže na široko Kobavovo razgledanost v astronomiji, geografiji, zgodovini in teologiji ter je pomembno delo o koledarju.
• Kunaver Pavel
  Učitelj, jamar, astronom, pisec.
  1913-1914 je končal učiteljsko akademijo na Dunaju, študij geografije na dunajski univerzi je poslušal izredno. 1919-29 je poučeval geografijo na meščanski šoli, 1945-61 na klasični gimnaziji in nato do 1970 astronomijo na gimnaziji; 1929-45 je bil ravnatelj in učitelj meščanske šole, vse v Ljubljani. Trojica P. Kunaver, I. Michler,I.  Kovač je prva brez vodnika preplezala Slovensko smer v Severni triglavski steni. 1910 je bil med ustanovitelji Društva za raziskovanje jam. Z raziskovanjem jam je 1915-16 skupaj z Ivanom Michlerjem nadaljeval »po vojaški dolžnosti« v zaledju soške fronte. Med 1920 in 1940 je vodil skavte, po 2. svetovni vojni tabornike. Od 1939 (in naprej več kot 40 let) je opravljal redna astronomska opazovanja Sonca, natančneje sončnih peg. Na 3 ljubljanskih gimnazijah je ustanovil šolske opazovalnice in k opazovanju neba in zvezd spodbujal dijake.
  
  1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik Na planine!, 1922 prvo slovensko strokovno knjigo o krasu Kraški svet in njegovi pojavi.  Znani poljudni astronomski knjigi sta Sprehodi po nebu, 1944, in Pravljica in resnica o zvezdah, 1981. Vsega skupaj je napisal 36 knjig, od tega nekaj prevodov in več 100 strokovnih in poljudnih člankov iz krasoslovja, astronomije, geografije, planinstva, taborništva.
  
  Razvoj astronomije na Gimnaziji Šentvid
  (vir: Razvoj astronomije na Gimnaziji Šentvid)
• Lezicius Janez
  Astronom, astrolog.
  Izobraževal se je na univerzah v Padovi, Vicenzi in Trevisu. Med vladanjem vojvode Ulrika III. Spanheima je v Ljubljani deloval kot astronom in »zvezdni tolmač«. Uvršča se med najodličnejše Ljubljančane 13. stoletja.
• Lorger Stanko
  Diplomiral je 1964 iz matematike, z licenco poučevanja matematike in fizike v srednji šoli,  na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Že pred diplomo je učil matematiko na Ekonomski srednji šoli v Celju, nato je poučevanje na isti šoli nadaljeval  vse do upokojitve. Znan je bil kot dober metodik. 1973-75 je bil predsednik celjske podružnice Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
• Mavretič Anton
  Po tretjem letniku študija (do jeseni 1957) elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani je na povabilo strica nadaljeval študij v Denverju  v ZDA. Diplomiral (pridobil naslov B. Sc.) je 1958, naziv magistra (M. Sc.)je dobil 1961. V akademskem letu 1961/62 je odslužil jugoslovanski vojaški rok in se 1962 vrnil v ZDA. Doktorski študij je po 2 letih zapustil in bil naslednji 2 leti zaposlen pri Westinghousu v Pittsbourghu.  Sodeloval je v razvoju eno-žarkovnega podajanja slike pri barvni televiziji. S študijem je 1965 nadaljeval in doktoriral je 1968 z disertacijo o merjenju elektronov v D plasti ionosfere. Naslednjih 10 let je raziskovalno razvojno delal na M. I. T. (Massachusetts Institute of Technology), Cambridge, MA, v centru za raziskave vesolja.  Pri projektih Voyager 1 in Voyager 2 je delal pri mikroelektroniki. Od 1978 -1980 je bil zaposlen na Harvard University, Center for Astrophysics, Harvard Observatory, Cambridge, MA. Od 1980 – 1995 je bil profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo, Boston University, Boston, MA. Po upokojitvi 1995 je do 2003 delal v elektronski industriji. Od 2003 do 2004 je bil svetovalec pri Princeton  Power  System v New Jerseyu. V naslednjih 2 letih je bil samostojni svetovalec pri podjetju Veeco, ki dela pri naparevanju materialov na računalniške trde diske.  Opravljal je tudi dela sodnega izvedenca na področju patentnih sporov in pri arbitražah. 2005 se je na povabilo vrnil na univerzo v Bostonu na Oddelek za astronomijo, Center za fiziko vesolja, da bi skupaj s Theodorom Fritzem študiral fiziko pojavov v Van Allenovih pasovih. Mavretič  je gibanje vesoljskih plovil skozi področja visokoenergijskih delcev proučeval že prej, na M. I. T. in kasneje v Bostonu. Pri novem projektu, imenovanem LCI, je od 2005 do 2011 doktoriralo 5 kandidatov in 12 magistriralo.
• Munda Marija
  Veliko je delala v Društvu matematikov, fizikov in astronomov. 15 let je bila tajnica mariborske podružnice, organizirala je dve vseslovenski tekmovanji iz matematike, 1972, 1978, tekmovanje iz fizike 1976 in društveni občni zbor 1978.
• Perger Bernard
  Pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik, astronom.
  1464 je licenciat na artistični fakulteti in kasneje še na pravni fakulteti na dunajski univerzi. Tu je do 1481 predaval geometrijo,optiko, matematiko, astronomijo, latinsko slovnico, klasično književnost, pravo. 1471 je bil dekan artistične fakultete in rektor univerze. 1492-1501 je bil kraljevi superintendent na univerzi.
  V rokopisu je ostal koledar z astronomskimi podatki 1482-1500.
• Perlah Andrej
  Profesor matematike in medicine na dunajski univerzi, rektor dunajske univerze, astronom in pisec.
  Z astronomijo se je Perlah začel ukvarjati že kot študent. Komaj leto dni po diplomi 1516 je dosegel artistično licenco in začel predavati matematiko in astronomijo na dunajski univerzi. Istega leta je objavil prve astronomske efemeride, Novi almanah za leto 1518, s tabelami, povzetimi po drugih avtorjih.  Pomembno  samostojno delo z originalnimi tabelami o legi planetov so bile efemeride za leto 1529. Zadnje njegovo veliko delo so bili Komentarji Perlahovih efemerid, leta 1551. Vsa dela so izšla v latinščini na Dunaju. Konstruiral je nekaj kotomernih astronomskih instrumentov in z njimi uspešno opazoval Merkur, kar je bilo tedaj redko opazovanje.
  
  Na dunajski univerzi je bil petkrat dekan medicinske fakultete in enkrat rektor univerze.
  
  Je prvi slovenski astronom, ki je svoja dela zapustil v knjigah. Je eden pomembnejših astronomov pred Kopernikom.
• Petek Peter
  Znanstveno je delal na področju algebrske topologije pri homologiji simetričnih grup in teorije dinamičnih sistemov pri iteraciji funkcij. Objavil je 17 znanstvenih člankov v mednarodnih matematičnih revijah in v Obzorniku za matematiko in fiziko. Napisal je 10 poljudnih člankov za Presek. 1975-77 je bil urednik Preseka. Je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
• Peterlin Anton
  1970 je dobil Binghamovo medaljo reološkega združenja, 1972 je dobil Fordovo nagrado Ameriškega fizikalnega društva, 1985 Kidričevo nagrado za življenjsko delo.  Imenovan je bil za častnega doktorja univerz v Mainzu in v Ljubljani. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
• Povšič Jože
  Prejel je Žagarjevo nagrado. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
• Prosen Marijan
  Učitelj matematike, fizike, astronomije. Astronom. Pisec.
  
  Diplomiral je 1961 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1963-73 je delal na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Univerze v Ljubljani, po 1973 je bil vse do upokojitve srednješolski profesor matematike in fizike.
  Skupaj s P. Ranzinger  je 1969 izmeril natančne koordinate Astronomsko-geofizikalnega observatorija. S F. Avscem je bil soavtor učbenika Astronomija, Ljubljana 1973. Je soavtor več zbirk matematičnih nalog in vaj za srednjo šolo. Sam ali v soavtorstvu je napisal okrog 50 knjig, precej od teh je z življenjepisnimi in strokovnimi podatki o starejših slovenskih astronomih in fizikih, pa tudi večina drugih njegovih knjig je namenjena popularizaciji fizikalnega in astronomskega znanja. Napisal je čez 600 strokovnih in poljudnih prispevkov iz astronomije, namenjenih mladinskim in poljudnim naravoslovnim revijam. Raziskoval je astronomsko dediščino v Sloveniji in se ukvarjal z metodiko posredovanja temeljev astronomije, vodil je mladinske astronomske tabore in delavnice. Predavanj in delavnic je bilo čez 200.
  
  Prejel je Levstikovo nagrado.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek, Ljubljana 1995, str. 380, Prosen, Marijan)
   
• Ribarič Vladimir
  Diplomiral je 1952 in doktoriral 1986 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Po specializaciji v Zagrebu in Beogradu je od 1964 delal na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu v Ljubljani, ki ga je od 1967 tudi vodil. 1978-1994 je bil direktor Seizmološkega zavoda Republike Slovenije. Od 1981 je bil izredni profesor seizmologije na univerzi v Skopju, od 1987 redni. Od 1964 – 1972 je bil predstavnik Jugoslavije v evropski seizmološki komisiji.
• Seljak Uroš
  Fizik, astronom. Ukvarja se z lastnostmi vesolja, ugotovljenimi iz kozmoloških opazovanj.
  Diplomo in magisterij je opravil na Univerzi v Ljubljani, doktoriral je 1995 na MIT z disertacijo Light propagation in a weekly perturbed expanding universe.  Od 1995-98 je delal na Harvardu v Smithsonovem centru za astrofiziko, vzporedno na univerzi Princeton, v Zürichu in v ICTP v Trstu. 2002 je dobil nagrado Helen B. Warner Ameriškega astronomskega združenja in 2002 nagrado NSF CAREER. Na Berkeleyu je profesor astrofizike od 2008, vzporedno dela v LBNL. Je vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyu.
• Štalec Ivan
  Diplomiral je 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdalj na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na Višji pedagoški šoli in na Fakulteti za naravoslovje  in tehnologijo v Ljubljani.  Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje, med učbeniki je najbolj znana Matematika za I. – IV. razred tehniških šol, 1974-77. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Prejel je Žagarjevo nagrado.
• Suhadolc Anton
  Je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. V zadnjih letih se ukvarja tudi z zgodovino matematike v Sloveniji.
• Tomec Ivan
  Astronom.
  Delal je kot davčni uslužbenec v Ljubljani in drugih krajih. 1918 si je v Kamniku uredil astronomsko opazovalnico, od 1935 jo je imel v Ljubljani. Po dolgoletnih opazovanjih Sonca je sklepal, da so geomagnetni pojavi, vremenske ujme in potresi v vzročni zvezi s Sončnimi pegami, njihovim številom, obsežnostjo in gibanjem. Napisal in objavil je veliko poljudnih člankov, nekaj strokovnih razprav in 3 knjige: Die Rythmen, die Pulsationen, die Herdzone und die Fernwirkung der Sonne, 1938, Die Erdbeben – Sonnenbeben, 1940, Tajne našega Sonca, 1947.
• Vadnal Alojzij
  Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za vpeljavo matematičnih metod v ekonomijo, linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja. Objavil je več kot 100 strokovnih člankov, več kot 60 poljudnih člankov in več deset knjig, predvsem učbenikov. Ukvarjal se je tudi z matematičnim izrazjem. Več let je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, kasneje častni član in častni član Prirodoslovnega društva Slovenije. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani. 1969 je prejel Kraigherjevo nagrado.
• Vodušek Matej
  Klasični filolog. Astronom.
  Na univerzah v Grazu in na Dunaju je študiral klasično filologijo in slavistiko. 1865 je opravil oba državna izpita. Služboval je na gimnazijah v Mariboru, Kranju, Gorici in v Ljubljani 1877-900. V letih 1895 – 1919 je bil meteorološki opazovalec v Ljubljani. V rokopisu je ostala v njegovi zapuščini prva v slovenščini napisana slovnica klasične grščine. Ljubiteljsko se je ukvarjal z astronomijo in je o tem pisal članke v slovenščini za objavo v šolskih letopisih, npr. za letopis 1876 gimnazije v Gorici O določevanji časa, poldnevnika (meridijana) in zemljepisne širjave po sončnih opazovanjih. Pisal je tudi za Ljubljanski zvon in druge časopise. Objavil je 3 knjige v nemščini. V eni od njih, Grundzüge der theoretischen Astronomie , Ljubljana 1890, uporablja tako številne in zapletene enačbe, tudi sferne geometrije, da bi jih nepoučeni bralec komaj lahko pripisal človeku, katerega dodiplomska izobrazba sta stara latinščina in grščina.
• Zorec Janez
  Na univerzi v La Plati je 1971 diplomiral iz astronomije in magistriral iz matematike, doktoriral je 1986 na univerzi v Parizu. Izpopolnjeval se je v Koloradu in Parizu. V letih 1972-75 je bil docent v La Plati. Hkrati je delal na inštitutu za astronomijo in astrofiziko v Buenos Airesu. Od 1982 dela na Inštitutu za astrofiziko v Parizu.
• Zwitter Tomaž
  Astronom. Raziskuje radialne hitrosti zvezd v Galaksiji. Poučuje astronomijo na FMF. Popularizira astronomijo.
  
  Na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani predava Astronomska opazovanja in Astronomska spektroskopija, na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru Astronomija.
  
  Raziskovalno področje je astronomska spektroskopija zvezd, zlasti dvozvezdij, v Galaksiji.
  
  Je član Mednarodne astronomske zveze, kjer organizacijsko dela  v odboru komisije za merjenje radialnih hitrosti, sodeluje pa v komisijah za bližnja dvozvezdja, infrardeče tehnike in spremenljivke.
  
  Z oddajami na Valu 202, s predavanji pri Kvarkadabri in na srednjih šolah ter z mnogimi drugimi dejavnostmi prispeva k popularizaciji astronomije.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.