Iskanje po izrazu elektrotehnik:

• Brudar Božidar
  Diplomiral je 1963 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, doktoriral 1977 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.  Zaposlil se je v raziskovalnem oddelku Železarne Jesenice. Ukvarja se z uporabo metod matematične fizike v raziskovalnem in praktičnem delu v metalurgiji. Obdeloval je matematične modele tehnoloških procesov, ogrevanja in ohlajevanja jekla, strjevanje ulitkov in drugega. Objavil je več raziskovalnih in strokovnih člankov.
• Klinc Tomaž
  Diplomiral je 1961 na Fakulteti za elektrotehniko v Beogradu in doktoriral 1969 na univerzi Cornell (Ithaca, ZDA). V letih 1961-67 je dela s prekinitvami na Inštitutu Jožef Štefan, Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani 1969-71 in od 1971 na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, od 1977 je izredni profesor. Ukvarja se z vprašanji transportne teorije nevtronov in s kinetično teorijo plinov. Objavil je 10 znanstvenih del in učbenik matematike za študente strojništva, v dveh delih, 1986, 1988.
• Kuhelj Anton
  Elektrotehnik, strokovnjak za mehaniko, profesor mehanike.
  V gimnazijo je hodil v Trstu in Kranju. Diplomiral je  iz elektrotehnike 1927 na Tehniški fakulteti v Ljubljani in 1936 doktoriral. 1933 je bil izvoljen za docenta na Tehniški fakulteti, 5 let za izrednega in 1946 za rednega profesorja. Bil  je predstojnik oddelka, 1947/48 dekan, 1952-54 rektor tehniške visoke šole in 1954-56 rektor Univerze.
  Čeprav elektrotehnik po izobrazbi, se je večino delovne dobe posvečal mehaniki. Uveljavil se je s preučevanjem dedukcij v teoriji lupin in z delom pri hidrodinamiki turbin. Na več tehniških fakultetah je na diplomskih in podiplomskih tečajih predaval matematiko, teoretično in tehnično mehaniko točk, togih, elastičnih in plastičnih teles ter kontinuov, dinamiko, hidrodinamiko in letalstvo. Je med začetniki slovenskega letalstva. Veliko je sodeloval s S. Bloudkom pri jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letalih. Prvo letalo je poletelo 1930, zadnje 1954. Sodeloval je pri revijah Applied Mechanics Review in Zentralblatt für Mathematik ter pri družbi Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik v Berlinu.
  1949 je postal član SAZU, podpredsednik je bil 1951 – 1980. V več strokovnih (za elektrotehniko, za tehniko, za mehaniko) jugoslovanskih društvih je bil častni član. 1973 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Bil je zaslužni profesor in častni doktor Univerze v Ljubljani.
• Mavretič Anton
  Elektrotehnik, strokovnjak za astronavtiko, astrofizik.
  Po tretjem letniku študija (do jeseni 1957) elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani je na povabilo strica nadaljeval študij v Denverju  v ZDA. Diplomiral (pridobil naslov B. Sc.) je 1958, naziv magistra (M. Sc.)je dobil 1961. V akademskem letu 1961/62 je odslužil jugoslovanski vojaški rok in se 1962 vrnil v ZDA. Doktorski študij je po 2 letih zapustil in bil naslednji 2 leti zaposlen pri Westinghousu v Pittsbourghu.  Sodeloval je v razvoju eno-žarkovnega podajanja slike pri barvni televiziji. S študijem je 1965 nadaljeval in doktoriral je 1968 z disertacijo o merjenju elektronov v D plasti ionosfere. Naslednjih 10 let je raziskovalno razvojno delal na M. I. T. (Massachusetts Institute of Technology), Cambridge, MA, v centru za raziskave vesolja.  Pri projektih Voyager 1 in Voyager 2 je delal pri mikroelektroniki. Od 1978 -1980 je bil zaposlen na Harvard University, Center for Astrophysics, Harvard Observatory, Cambridge, MA. Od 1980 – 1995 je bil profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo, Boston University, Boston, MA. Po upokojitvi 1995 je do 2003 delal v elektronski industriji. Od 2003 do 2004 je bil svetovalec pri Princeton  Power  System v New Jerseyu. V naslednjih 2 letih je bil samostojni svetovalec pri podjetju Veeco, ki dela pri naparevanju materialov na računalniške trde diske.  Opravljal je tudi dela sodnega izvedenca na področju patentnih sporov in pri arbitražah. 2005 se je na povabilo vrnil na univerzo v Bostonu na Oddelek za astronomijo, Center za fiziko vesolja, da bi skupaj s Theodorom Fritzem študiral fiziko pojavov v Van Allenovih pasovih. Mavretič  je gibanje vesoljskih plovil skozi področja visokoenergijskih delcev proučeval že prej, na M. I. T. in kasneje v Bostonu. Pri novem projektu, imenovanem LCI, je od 2005 do 2011 doktoriralo 5 kandidatov in 12 magistriralo.
• Nardin Julij
  Študiral je na univerzah v Gradcu in na Dunaju. 1904 je diplomiral pri L. Boltzmannu. Od 1905 do 1913 je bil profesor fizike na realki v Idriji, do 1920 v Ljubljani na klasični gimnaziji in na Tehnični srednji šoli. Od 1922 je predaval na Medicinski fakulteti, kjer je tudi osnoval in vodil fizikalni laboratorij, občasno pa tudi na Tehniški fakulteti in Filozofski fakulteti. Po okupaciji 1941 so ga nasilno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v Idriji in na klasični gimnaziji v Ljubljani, ko se je pionirsko in tudi izumiteljsko ukvarjal z novostmi, npr radioaktivnostjo, seizmografijo, elektrotehniko. Sodeloval je z začetnikoma slovenskega letalstva, F. Bratino in E. Rusjanom ter 1911 tudi sam izdelal letalo. S pravnikom R. Zeiem iz Gorice sta uveljavila več patentov, npr. 1914 za rele, ki je deloval kot elektronka. V začetku 1. svetovne vojne je razvijal zamisel o dvostopenjskem torpedu na reakcijski pogon in torpedovki brez posadke, programirani s preluknjanim trakom. Objavljal je poljudnoznanstvene članke.
• Osredkar Milan
  Študiral je elektrotehniko na Tehniški fakulteti v Ljubljani in violino na Glasbeni akademiji. Maja 1942 so ga Italijani ujeli pri Radiu OF Kričač in ga zaprli do kapitulacije septembra 1943. Do konca 2. svetovne vojne in vse do 1948 je delal v vojaških službah. 1954 je diplomiral iz tehnične fizike na Univerzi v Ljubljani in 1958 doktoriral. Vmes se je izpopolnjeval na Univerzi New York in tam zagovarjal magisterij iz jedrske tehnike. 1958-67 je delal pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunaju, nazadnje kot vodja oddelka za reaktorje, in pri Združenih narodih kot izvedenec. 1963-75 je bil direktor Inštituta Jožef Stefan in do 1989 redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Opravljal je tudi številne politične funkcije, povezane z znanostjo.
• Petek Tatjana
  Na II. gimnaziji v Mariboru jo je poučevala matematiko profesorica Marija Munda. Diplomirala in magistrirala je iz uporabne matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Doktorirala je 1999 na Pedagoški fakulteti v Mariboru z disertacijo Ohranjevalci komutativnosti in spektra. Je izredna profesorica matematike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
  [1] Portreti, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
  (vir: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko)
• Poberaj Savo
  Diplomiral je 1955 na Tehniški fakulteti v Ljubljani in doktoriral 1959 na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani.  1956 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan in delal na področju mikrovalovne tehnike, kjer ima priznan 1 patent, in fizike trdne snovi. Izdelal je prvi merilnik za elektronsko paramagnetno resonanco in z njim meril sevalne poškodbe v trdnih snoveh. Občutljivost merjenja s paramagnetno resonanco je še naprej izboljševal. Na področju fizike plazme je preučeval nelinearne pojave in turbulence in skupaj z I. Grabcem med prvimi izmeril korelacijsko funkcijo. Na IJS je ustanovil laboratorij za raziskovanje plazme. 1971 je postal izredni, 1975 redni profesor fizike na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Objavil je 13 znanstvenih in strokovnih člankov.
• Pregl Gvido
  Diplomiral je 1959 in doktoriral 1969 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1960 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je od 1973 bil vodja oddelka za pogon reaktorja. Fiziko je najprej predaval na Medicinski fakulteti in Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. 1976 je začel predavati fiziko na Visoki tehniški šoli v Mariboru. Od 1986 je tam redni profesor. 1985 in naprej je predaval radiacijsko in reaktorsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Raziskoval je področje nevtronske spektrometrije, spektrometrije gama in nevtronske radiografije. Objavil je 14 znanstvenih člankov v mednarodnih fizikalnih revijah.
• Ravnikar Bruno
  Diplomiral je 1955 iz tehnične fizike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa 1986 iz elektrotehniških znanosti na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Od 1960 je predaval na Višji železničarski tehniški šoli in bil direktor te šole od 1961 – 1974. 1974-76 je bil tehnični direktor Opere. 1976 je postal vodja razvoja v podjetju Iskra – Avtomatika. Od 1985 honorarno predava akustiko glasbe na oddelku  za muzikologijo Filozofske fakultete in Akademije za glasbo v Ljubljani. Ukvarja se z akustično analizo ljudskih glasbil, predvsem z uporabo informatike v glasbi, kar je utemeljil v svoji doktorski disertaciji. Sodeloval je pri organiziranju folklorne plesne dejavnosti v Sloveniji in je bil 1969 med ustanovitelji mednarodnega sveta za organizacijo folklornih festivalov (CIOFF), katerega sodelavec je še vedno. Bil je vodja več folklornih skupin in je avtor številnih plesnih priredb. Je strokovnjak za zapisovanje ljudskih plesov z labanotacijo; sestavil je učbenik s 300 primeri zapisov.
• Skubic Tomislav
  1953 je diplomiral na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, 1962 pa doktoriral na isti fakulteti, vmes preimenovani v Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Po diplomi je nekaj let učil matematiko na srednjih šolah. 1959 je postal asistent za matematiko na oddelku za tehniško fiziko. Po doktoratu se je 1962 izpopolnjeval pri firmi Zuse v Bad Hersfeldu v Nemčiji in se specializiral za delo z enim prvih računalnikov Z-23. Od 1963 do 1966 je bil predstojnik računskega centra Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Sodeloval je pri številnih raziskovalnih nalogah s področja računalništva. Kasneje je bil profesor matematike na Fakulteti za elektrotehniko.
• Skvarča Jurij Janez
  1956 se je z materjo in bratom preselil v Argentino. 1967 je na državni univerzi v Buenos Airesu diplomiral iz elektrotehniko. Delal je na ministrstvu za zdravstvo v Buenos Airesu kot vodja oddelka za zaščito pred sevanjem.
• Tomšič Gabrijel
  Diplomiral je 1960 na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani in doktoriral 1971 na (isti fakulteti z novim imenom) Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od 1962 je bil zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, od 1982 naprej je bil redni profesor. V letih 1977-82 je vodil Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani. Sam ali s sodelavci je napisal 30 strokovnih in znanstvenih člankov iz funkcionalne analize in aplikativne matematike ter 7 učbenikov.
• Vukman Joso
  Diplomiral je 1969 in doktoriral 1977 iz matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Zaposlen je bil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, 1971 – 73, 1973 – 90 je bil redni profesor na Visoki ekonomsko – komercialni šoli v Mariboru in od 1990 redni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.