Iskanje po izrazu jezuit:

• Ambschell Anton
  Fizik, matematik. Bil je jezuit in profesor na ljubljanskem jezuitskem kolegiju.
  
  V jezuitski red je bil sprejet 1768. Od 1773 je bil profesor fizike na ljubljanskem jezuitskem liceju. Ko je bil 1785 rektor, je bil odstavljen zaradi nepravilnega ravnanja z nekom iz profesorskega zbora. Od 1785 do 1804 je bil profesor fizike in mehanike na dunajski univerzi in od 1809 do smrti lektor in kanonik v Bratislavi.
• Cergol Andrej
  Jezuit, matematik, filozof.
• Gruber Gabrijel
  Jezuit, hidrotehnik, arhitekt, učitelj naravoslovja, tehnike, mehanike in fizike.
  Bil je Slovenec po obeh starših. Končal je filozofske in teološke študije na Univerzi v Grazu. Najprej je na orientalski akademiji na Dunaju poučeval latinščino. 1765 je vstopil v jezuitski red in 1769 prišel v Ljubljano. Na katedri za mehaniko je poučeval risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko. Delal je poskuse za izdelavo papirja iz lesnega žaganja in izboljšave kolovrata. Od 1772 – 1791 je vodil navigacijsko direkcijo, ki je skrbela za plovbo po Ljubljanici, Savi in Kolpi. 1772 je dobil dovoljenje cesarice Marije Terezije za gradnjo kasneje imenovanega Gruberjevega prekopa med Grajskim hribom in Golovcem z namenom ublažitve poplavljanja Ljubljanskega barja. Zaradi prekoračitve načrtovanih stroškov so Gruberju približno po tretjini izkopov odvzeli vodstvo projekta. 1775 je Gruber začel z gradnjo po njem imenovane palače med starim jezuitskim seminarjem in novim kolegijem. V njej je bila šola za mehaniko in hidravliko, knjižnica za mehaniko in agronomijo, zbirka ladijskih modelov, več naravoslovnih in rudninskih zbirk. Med 1773 in 1776 je vodil obnovo v požaru uničene jezuitske gimnazije pri Sv. Jakobu. Po razpustitvi jezuitskega reda v Avstriji je 1784 odšel v Rusijo in v Polocku v novoustanovljenem jezuitskem kolegiju predaval arhitekturo, mehaniko in fiziko. Bil je arhitekt nekaj stavb v tem mestu. 1800 je postal rektor jezuitskega kolegija v Sankt Petersburgu in avgusta 1802 general jezuitskega reda. Dobro je sodeloval z dvorom carja Pavla I. in pri papežu dosegel priznanje ruske jezuitske province.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, Ljubljana 1989, str. 400, Gruber, Gabrijel in Gruberjev prekop, avtorja E. Umek in J. Bleiweis)
  Povezave
  
  Wikipedija
• Hallerstein Avguštin
  Jezuit, misijonar, astronom, matematik.
  V Ljubljani je študiral filozofijo, v Grazu in na Dunaju astronomijo in matematiko. Po sprejemu v jezuitski red je v kolegiju nekaj let poučeval slovnico, 1735 je dobil dovoljenje za nastop misijonarske službe na Kitajskem. Med potovanjem se je v Macau izpopolnjeval v matematiki in se učil kitajščine ter naredil zemljevid mesta in okolice. 1746 je na cesarskem dvoru v Pekingu postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Začel je s službo dvornega astronoma. Nekatera opazovanja, kot jih je opravil Hallerstein, npr. prehoda Merkurja čez ploskev Sonca, so bila še v prvi polovici 20. stoletja del standardnih astronomskih metod. Izdelal oziroma vodil je izdelavo več  astronomskih instrumentov, ki so še dolgo služili kasnejšim kitajskim dvornim astronomom. V kitajski državni hierarhiji je dosegel mandarinstvo II. stopnje. Štirikrat je prepotoval Kitajsko. Kartiral je Mandžurijo.
• Hočevar Janez Jurij
  Glasbeno izobrazbo si je pridobil v ljubljanskem jezuitskem kolegiju in v Padovi, kjer je študiral pravo in 1686 postal doktor prava. Delal je v Ljubljani kot odvetnik deželnih stanov in glasbeni vodja jezuitskega gledališča. Bil je član Academiae operosorum in Academiae philharmonicorum. Skladal je cerkvena dela, navedenih je npr. 16 lavretanskih litanij, in glasbo za jezuitske dramske predstave, ki jo izpričujejo ohranjeni povzetki iz 1690, 1710, 1712, 1713; dela se v celoti niso ohranila.
  
  Ukvarjal se je tudi z astronomijo in izdal knjigi De cometis, 1696, Observationes astronomicae circa stellas fixas et errantes, 1696 ter še nekaj astroloških del.
• Kobav Andrej
  Bil je član Družbe Jezusove (jezuitov). V Ljubljani in v Gradcu je poučeval gramatiko, retoriko in matematiko. Na Dunaju je 1643 izdal knjigo Vindiciae astronomicae teoreticae pro Dionysio cognomento Exiguo … seu nato, morte redivivivoque Iesu homini Deo … vota disertatio; v njej so datumi Kristusovega rojstva, smrti in vstajenja, ki jih je ugotavljal, ter tabele o premakljivih cerkvenih praznikih za čas od Kristusovega rojstva do sredine 17. stoletja. Knjiga kaže na široko Kobavovo razgledanost v astronomiji, geografiji, zgodovini in teologiji ter je pomembno delo o koledarju.
• Toš Karel
  1703 je na Dunaju stopil v jezuitski red, nato je študiral teologijo in filozofijo in iz filozofije doktoriral. Poučeval je matematiko in moralno teologijo na gimnazijah v različnih krajih monarhije, 1710-12 in 1734-37 v Ljubljani. Napisal je več matematičnih del, Rudimenta mathematices ac geometriae prout haec  praesupponitur ad algebram, Auguste Vindelicorum 1730, pa tudi drugih, Geographia nova veterum locorum regnorumque nominibus et historica synopsi aucta, Tyrnaviae 1725.
• Vega Jurij
  Jezuitsko srednjo šolo je obiskoval 1767 – 1773 v Ljubljani. Študij matematike je nadaljeval na ljubljanskem liceju in ga zaključil 1775. V Notranji Avstriji se je zaposlil kot navigacijski inženir, verjetno pri urejanju rečnih korit za plovbo. 1780 je vstopil v vojaško službo, se preselil na Dunaj in spremenil priimek iz Veha v Vega. Od 1781 je učil matematiko na topničarski šoli, od 1786 kot profesor. Predaval je tudi fiziko in balistiko. Pisal je učbenike in sestavljal priročnike in logaritmovnike. V vojaški službi je napredoval od podporočnika 1781 do podpolkovnika 1802. 1789 je v vojni s Turki poveljeval bateriji težkih možnarjev in odločilno pripomogel k zavzetju Kalemegdana/Beograd. Z drznostjo, domiselnim poveljevanjem in vojaško- tehničnim znanjem se je izkazal še v vojnah 1789-92 proti Prusom, 1793-97 proti Francozom. Najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije, je kljub vsem uspehom, zaradi nasprotovanja enega od višjih oficirjev, dobil šele 1796. 1800 je od Franca II. dobil dedni baronski naslov. Vzrok njegove smrti ni znan.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.