Iskanje po izrazu srednješolski profesor:

• Grasselli Jože
  Najprej srednješolski profesor, pozneje zelo priljubljen visokošolski, avtor več knjig o teoriji števil.
• Manohin Vital
  Diplomiral je 1938 iz geografije in doktoriral 1941 iz klimatologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1943 je bil srednješolski profesor v Ljubljani. 1945 se je zaposlil na Zavodu za meteorologijo in geodinamiko, 1947-50 je bil v Kmetijskem  znanstvenem zavodu v Ljubljani in od 1951 naprej na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. 1949-64 je tudi predaval meteorologijo in klimatologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je avtor nad 10 predvsem klimatoloških študij. Prvi je obdelal  klimo Ljubljane 1851-1936. Je avtor učbenikov Temelji teoretične meteorologije in klimatologije (1955) in Agroklimatologija (1962).
• Molinaro Ivan
  Srednješolski profesor matematike z zelo obsežnim strokovnim znanjem. Pisec in recenzent učbenikov.
• Peterlin Anton
  Oče Antona Peterlina je bil srednješolski profesor, učenec Jožefa Stefana.
• Prosen Marijan
  Diplomiral je 1961 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1963-73 je delal na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Univerze v Ljubljani, po 1973 je bil vse do upokojitve srednješolski profesor matematike in fizike.
• Ulčar Jože
  Diplomiral je 1938 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1939 je delal v Makedoniji, najprej kot srednješolski profesor v Prizrenu, Strumici in Bitoli. 1946 – 67 je bil profesor na Naravoslovno-matematični fakulteti v Skopju, od 1965 naprej kot redni profesor.
• Breskvar Silvo
  Z astronomijo se je ukvarjal že od srednješolskih let. Od 1931 do začetka 2. svetovne vojne je bil član pariške Société Astronomique de France.  Populariziral je astronomijo s članki in  podlistki v revijah in časopisih, v Proteusu 12, v Slovencu 53, in tudi drugod. Bil je prvi vodja 1951 ustanovljene astronomske sekcije pri Prirodoslovnem društvu Slovenije in tam sodeloval do smrti. Kot izvrstni predavatelj je imel precej astronomskih in naravoslovnih predavanj po radiu in »v živo«.
  (Viri: [1] Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1987, str. 367, Breskvar, Silvo, avtor Marijan Prosen, [2] OMF, 16 (1969), str. 47, 48, Tine Logar: Profesor Silvo Breskvar)
• Hočevar Franc
  Profesor matematike, avtor srednješolskih učbenikov.
  
  V gimnaziji v Ljubljani se je navdušil za matematiko. Pri profesorju Ludwigu Boltzmannu je na dunajski univerzi doktoriral 1875 (po drugem viru 1876), torej ne starejši od 23 let. Po učiteljskih izpitih 1876 je začel poučevanje kot asistent na tehniški visoki šoli na Dunaju. Potem je dve leti  poučeval na gimnaziji v Innsbrucku in se na tamkajšnji univerzi habilitiral za privatnega docenta, nekakšno licenco za neplačana predavanja. Ko se je prijavil na prosto mesto na tehniški visoki šoli v Brnu, je bil zlahka izvoljen najprej za izrednega, nato za rednega profesorja. Po 4 letih je začel delo na tehniški visoki šoli v Grazu. Kasneje je bil dolga leta dekan strojne fakultete in imenovan za dvornega svetnika.
• Križanič France
  Matematik, univerzitetni profesor. Največji slovenski matematični pisatelj.
  Diplomiral je 1951 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, doktoriral pod mentorstvom prof. I. Vidava 1955 z disertacijo Linearni funkcionali v Banachovem prostoru in osnovni lemma variacijskega računa. Do upokojitve 1996 je bil univerzitetni profesor matematike, večinoma na oddelku za matematiko. Predaval je začetne tečaje visokošolske matematike, navadne in parcialne diferencialne enačbe, ob vpeljavi smeri tehniška matematika tudi računalniške predmete, specialna poglavja iz matematike za podiplomske študente fizike. Med prvimi v Sloveniji se je ukvarjal s funkcionalno analizo.
  Od leta 1963 do 1970 je spisal srednješolske učbenike za vse štiri letnike. V njih je večino snovi podal na čisto nov način. Med 1980 in 1994 je izšla nova verzija srednješolskih učbenikov, zelo moderna in strokovno zelo zahtevna. V zadnjih letih pisanja in življenja je mojstrsko obvladal pisanje v urejevalniku »LATEH«, tako da so njegovi rokopisi lahko šli naravnost v tiskarno.
  Vestno in skrbno je opravljal vodstvene in administrativne funkcije od uredništva zbirk DMFA do dekanstva fakultete. Iz časov samoupravljanja je objavil znameniti stavek:»Klečeča univerza je sramota zanjo in za tistega, pred katerim kleči.« Ne le z matematiko in nje poučevanjem, ukvarjal se je z mnogimi in raznovrstnimi intelektualnimi področji, jezikoslovjem, literaturo,zlasti rusko in vzhodnih kultur, pisal je poezijo. Ljudje širokih pogledov in vizij, kot je bil profesor Križanič, so dandanašnji redki.
• Legiša Peter
  Diplomiral je 1972 in doktoriral 1977 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.  Tu je tudi zaposlen od 1973, od 1989 kot izredni profesor. Njegovo raziskovalno področje je funkcionalna analiza. O tem je napisal več znanstvenih člankov. Napisal je več strokovnih člankov o starejših slovenskih avtorjih matematičnih učbenikov in njihovih delih.
  Je avtor ali soavtor večjega števila srednješolskih učbenikov za matematiko: Matematika. Kotne funkcije, trigonometrija, Ljubljana 1985, Matematika. Polinomi, racionalne funkcije, krivulje drugega reda, Ljubljana 1985, Matematika I. Geometrija v ravnini, Ljubljana 1987, Matematika. Odvod, integral, 1990, Matematika. Realna števila, linearna funkcija, Ljubljana 1991.
• Štalec Ivan
  Diplomiral je 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdalj na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na Višji pedagoški šoli in na Fakulteti za naravoslovje  in tehnologijo v Ljubljani.  Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje, med učbeniki je najbolj znana Matematika za I. – IV. razred tehniških šol, 1974-77. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Prejel je Žagarjevo nagrado.
  Profesor IVAN ŠTALEC ob stoletnici rojstva (PDF)
• Strnad Janez
  Diplomiral je 1957 in 1963 doktoriral iz jedrske fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1958 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan in tu sodeloval do 1993. Od 1959 je delal tudi na FNT, 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja. Izpopolnjeval se je na Inštitutu za teoretično fiziko univerze v Heidelbergu, 1960-61. Sodeloval je z inštitutom za didaktiko fizike univerze v Giessnu v Nemčiji. Pri poučevanju fizike se je zlasti ukvarjal z vprašanji pouka kvantne fizike in teorije relativnosti. O tem sta on in W. Kuhn izdala knjigo Quantenfeldtheorie. Photonen und ihre Deutung, Braunschweig, Wiesbaden, 1995. V angleščini ali nemščini je objavil več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov. V Obzorniku za matematiko in fiziko, Proteusu, Preseku je objavil več kot 500 strokovnih in poljudnih člankov in več kot 200 poljudnih člankov v Delu in Dnevniku. Natančnejše število je težko zapisati tudi zato, ker »izpod njegovega peresa« stalno izhajajo novi.
  Napisal je več učbenikov, zlasti visokošolskih, Fiziko I – IV (1977-98), Razvoj fizike, 1996, tudi srednješolskih, in iz bolj specialnih področij, npr. kvantna teorija polja, uvodne informativne knjige. Napisal je okrog 30 strokovnih in poljudnih knjig, najbolj znana zbirka so Fiziki I – VII, 1995 – 2010 ( po avtorjevi oznaki »pripovedovanje zgodb«).
• Vidav Ivan
  Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je 1937 vpisal na matematiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po manj kot 4 letih diplomiral in mesec dni kasneje doktoriral pri profesorju J. Plemlju z disertacijo Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb.
  Za nadaljnja desetletja je možno trditi, da je Ivan Vidav vse svoje življenje in delo posvetil razvoju slovenske matematike . Izredni profesor je postal 1949, redni 1953, leta 1958 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, leta 1962 za rednega. Takoj po upokojitvi 1986 je bil izvoljen za zaslužnega profesorja. Približno 8 priznanj in odlikovanj je iz  dolgega obdobja 40 let (od 1952 do1992), vsakokrat največje možne stopnje.
  Njegovi prispevki k razvoju funkcionalne analize so priznani v svetovni matematični javnosti, tudi s poimenovanjem izreka (Vidav – Palmerjev izrek) s področja Hilbertovih prostorov in C* algeber. Le 8 strani dolgo delo v Mathematische Zeitschrift iz 1956 je postalo eden od osnovnih gradnikov današnjega znanja v funkcionalni analizi.
  Profesor Vidav je bil  vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.
  Neprijetne vodstvene funkcije je opravil z enako natančnostjo in vestnostjo kot vsako drugo delo. Sodelavcem in študentom je bil  dobrodošel svetovalec v strokovnih in življenjskih problemih.
  3 knjige v zbirki Sigma, 28 člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko in 15 člankov v Preseku lahko štejemo k njegovemu prizadevanju za popularizacijo matematike. Sem lahko uvrstimo tudi njegovo neposredno pripravo in vodenje srednješolskih matematičnih tekmovanj, za katera je skrbel več kot 20 let.
  (Vir: OMF 45, (1998), str. 9 – 13, Profesor Ivan Vidav – osemdesetletnik)

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.