Iskanje po izrazu učitelj matematike:

• Ahlin France
  Matematik, fizik, učitelj matematike in fizike.
• Andrée Leopold
  Učitelj matematike in fizike.
• Bezjak France
  Učitelj matematike.
• Breskvar Silvo
  Učitelj matematike in fizike. Astronom. Poučeval je matematiko in fiziko na srednjih šolah in populariziral astronomijo.
• Matek Blaž
  Učitelj matematike. Pisec učbenikov.
• Prijatelj Niko
  Matematik, učitelj matematike.
• Prosen Marijan
  Učitelj matematike, fizike, astronomije. Astronom. Pisec.
• Štalec Ivan
  Diplomiral je 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdalj na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na Višji pedagoški šoli in na Fakulteti za naravoslovje  in tehnologijo v Ljubljani.  Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje, med učbeniki je najbolj znana Matematika za I. – IV. razred tehniških šol, 1974-77. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Prejel je Žagarjevo nagrado.
• Uršič Stanko
  Učitelj matematike in fizike.
• Vidav Ivan
  Matematik, avtor Vidav – Palmerjevega izreka. Učitelj matematike.
• Dominko Fran
  Fizik, astronom. Učitelj astronomije.
  Študiral je fiziko na univerzi v Bologni in 1929 doktoriral. Prve strokovne članke je objavljal 1931 v astronomski reviji Coelum. Do 1931 je bil asistent na univerzi v Bologni. Že prej je bil več let predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija, 1932 je odšel v Jugoslavijo. Od 1932 – 1938 je delal na astronomskem observatoriju v Beogradu kot asistent opazovalec. Objavljal je strokovne članke v biltenu observatorija Godišnjak našeg neba. Bil je med ustanovitelji astronomskega društva in sourednik poljudne astronomske revije Saturn. Od 1938 do 1941 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju. Učil je tudi na srednjih šolah. Med 2. svetovno vojno je bil več let zaprt ter kasneje kot prostovoljec partizan na sremski fronti. Po 1945 je bil ponovno sodelavec astronomskega observatorija v Beogradu. Ob ustanovitvi katedre za astronomijo na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Več desetletij je predaval osnovno in sferno astronomijo študentom pedagoških smeri matematike in fizike. Bil je profesor z veliko intelektualne svežine in svetovljanske širine.
• Grasselli Jože
  Diplomiral je iz matematike 1951 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Nekaj let je poučeval matematiko na gimnazijah v Murski Soboti in v Celju. 1957 je postal asistent na Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Doktoriral je 1961; mentor je bil Ivan Vidav, disertacija Sebi adjungirani elementi Banachove algebre brez enote. Po doktoratu je bil izbran za docenta na novoustanovljeni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1973 je bil izvoljen za izrednega in 1978 za rednega profesorja matematike na Oddelku za matematiko in mehaniko. Matematikom je predaval linearno algebro in algebro, matematiko kemikom, farmacevtom, gradbenikom, tekstilcem.
  
  1967-1970 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, v Društvu je velikokrat predaval srednješolcem in učiteljem, zlasti o teoriji števil. Zaradi vseh njegovih raznolikih zaslug za slovensko matematiko je bil 1994 izvoljen za častnega člana Društva.
• Hočevar Franc
  Profesor matematike, avtor srednješolskih učbenikov.
  V gimnaziji v Ljubljani se je navdušil za matematiko. Pri profesorju Ludwigu Boltzmannu je na dunajski univerzi doktoriral 1875 (po drugem viru 1876), torej ne starejši od 23 let. Po učiteljskih izpitih 1876 je začel poučevanje kot asistent na tehniški visoki šoli na Dunaju. Potem je dve leti  poučeval na gimnaziji v Innsbrucku in se na tamkajšnji univerzi habilitiral za privatnega docenta, nekakšno licenco za neplačana predavanja. Ko se je prijavil na prosto mesto na tehniški visoki šoli v Brnu, je bil zlahka izvoljen najprej za izrednega, nato za rednega profesorja. Po 4 letih je začel delo na tehniški visoki šoli v Grazu. Kasneje je bil dolga leta dekan strojne fakultete in imenovan za dvornega svetnika.
• Kac Milan
  Profesor matematike na Klasični gimnaziji v Mariboru, kasneje na Tehniški fakulteti v Mariboru.
  Po nižji gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani se je vpisal na trgovsko akademijo. Študij je prekinila 2. svetovna vojna. Iz izgnanstva v Srbiji je pobegnil na Madžarsko in tam dokončal trgovsko akademijo, še med vojno. Zaradi dolgega služenja vojaščine se je lahko vpisal na študij matematike v Ljubljani šele 1949. Diplomiral je 1953. Pred diplomo in po njej je do 1960 poučeval matematiko na sedanji I. gimnaziji v Mariboru, tedaj Klasični gimnaziji. Po 1960 je predaval na Višji tehniški šoli, sedanji Tehniški fakulteti v Mariboru, vse do upokojitve 1991, pa tudi še kasneje. Doktoriral je 1975 na Tehniški visoki šoli v Gradcu (Grazu) z disertacijo: Über den Aufbau des inneren Abstandes in einer Klasse von verallgemeinerten metrischen Räumen.
  Za njegovo poklicno delo je značilen izreden posluh za probleme, s katerimi se ob matematiki srečujejo učenci, študenti, učitelji, tehniki. Bil je odličen pedagog in vsestransko razgledan učitelj. Sodeloval je pri vzgoji prvih strokovnjakov za delo z računalniki. Zelo veliko je predaval, tako, da je bilo število njegovih fakultetnih predavanj že primerljivo z obveznostmi srednješolskega profesorja. Kljub temu je našel čas za pisanje več višješolskih učbenikov matematike in računalništva: Opis digitalnega računalniškega …, s soavtorjem, 1977, Matematika I, 385 str., 1981, Računalništvo: gradivo s tečaja …, s soavtorji, 1972, Zbirka nalog iz matematike I in II, 201 str., 1988. Napisal je še okoli s soavtorji 25 različnih učbeniških gradiv in s soavtorji 15 zaključnih poročil o raziskavah. Bil je mentor pri 2 doktoratih (1991, 1993)
  
  (Viri: [1], OMF 39 (1992), str. III,Ciril Velkovrh: Častni člani DMFA Slovenije v letu 1991 – prof. dr. Milan Kac),[2] MaFiRa-Wiki)
• Kunc Karel
  Profesor matematike in fizike. Avtor učbenikov.
  Matematiko in fiziko je študiral na dunajski univerzi in 10. junija 1906 opravil izpit za učitelja matematike in fizike z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Od 1906 do 1910 je poučeval na višji realki v Ljubljani, od 1910 do 1922 na gimnaziji v Novem mestu, od 1922 do upokojitve 1940 na Kraljevi prvi državni gimnaziji v Ljubljani, po letu 1929 imenovani Državni klasični gimnaziji. Napisal je učbenike: Aritmetika za I., II. in III.  razred srednjih šol, 1928, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 1929, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol, 1932, Aritmetika in algebra za VII. razred srednjih šol, 1934, Fizika za nižje razrede srednjih šol, druga izdaja, 1934, Aritmetika in algebra za VIII. razred srednjih šol, 1939.
• Mikola Sándor
  Učitelj fizike. Politik.
  Diplomiral je 1895 iz fizike in matematike na Univerzi v Budimpešti. Od 1898 je bil profesor na Evangeličanski gimnaziji, 1928-35 njen ravnatelj. Na mirovni konferenci 1919 v Parizu je bil izvedenec madžarske delegacije; zavzemal se je za to, da bi bilo Prekmurje del Madžarske. 1920-21 je v Budimpešti urejal iredentistični list Domovina, v katerem je med drugim dokazoval tako imenovani vendski izvor Slovencev med Muro in Rabo. Med 2. svetovno vojno je bil predsednik raznarodovalnega Madžarskega izobraževalnega društva Vendske krajine. 1945 je bil zaprt v taborišču Sterntal (Kidričevo).
• Močnik Franc
  Matematik. Pisec učbenikov matematike in metodik pouka matematike za osnovne in srednje šole.
  
  Bogoslovje v Gorici je končal 1836, potem je poučeval na goriški normalki in študiral na filozofski fakulteti univerze v Grazu. Promoviral je 1840. S profesuro na tehniški akademiji v Lvovu je začel 1846, na univerzi v Olomoucu 1849. Od 1869 do 1871 je bil deželni šolski nadzornik za Štajersko, prej že 18 let v drugih šolskih uradniških službah. Prizadeval si je za boljše izobraževanje učiteljev. Za Kranjsko in Štajersko je dosegel večje število ur pouka v slovenščini. 1871 je po odlikovanju z redom železne krone 3. stopnje dobil viteški naslov.
  Močnik se je najbolj uveljavil kot pisec učbenikov matematike za osnovno in srednjo šolo ter metodik poučevanja matematike. Pisal je v nemščini. Prva knjiga metodike je izšla 1846 v Ljubljani: Poučevanje štirih računskih operacij, iz katerih so se razvili postopki in bistvene lastnosti številskega sistema. Sestavil je večje število računic za ljudske šole. V nižjih razredih je zahteval računanje na pamet (»iz glave«). Metodične knjige imajo naslove kot Metodika pisnega računanja v primerni povezavi z računanjem na pamet, napisana za učitelje 3. in 4.razreda. 1850 je na Dunaju izšlo več učbenikov aritmetike, algebre in geometrije za nižje in višje razrede gimnazij in realk z naslovi Učbenik aritmetike, Učbenik algebre, Učbenik geometrije. Dodal je še nekaj priročnikov in logaritemskih tabel. Napisal je več kot 70 različnih šolskih knjig, veliko so jih za njim predelali drugi avtorji. 25 njegovih šolskih knjig je bilo prevedenih v slovenščino, prevajano je bilo v vsega 12 jezikov. Vseh izdaj je okrog 1200, od tega 730 izvirnih izdaj v nemščini in 150 v slovenščini, ostalo v drugih jezikih.
  
  Ponos na domovino prepoznamo v pisavi njegovega priimka. Tudi učbeniki v nemščini so imeli »Močnik« dosledno pisan s »č« in nikakor ne s »c« ali morda »tsch«.
• Munda Marija
  Izpeljala je spremljavo in evalvacijo novih gimnazijskih učbenikov matematike,pripravila zvezek nalog k novim učbenikom  in obsežno zbirko maturitetnih nalog.
  Bila je vzorna mentorica mlajšim: pripravljala je vzorčne nastope, vodila je šolski matematični aktiv, ob uvajanju novih učnih načrtov je učiteljem pomagala s predavanji.
  Veliko je delala v Društvu matematikov, fizikov in astronomov. 15 let je bila tajnica mariborske podružnice, organizirala je dve vseslovenski tekmovanji iz matematike, 1972, 1978, tekmovanje iz fizike 1976 in društveni občni zbor 1978.
• Plemelj Josip
  Matematiko je od 1894 študiral na Filozofski fakulteti na Dunaju in tu 1898 doktoriral z disertacijo s področja diferencialnih enačb. V Berlinu je nadaljeval študij (1899/99) pri F. G. Frobeniusu in L. Fuchsu in v Göttingenu (1900/01) pri C. F. Kleinu in D. Hilbertu. 1902 je postal privatni docent na dunajski univerzi, 1906 asistent na tehniški visoki šoli, 1907 izredni in 1908 redni profesor univerze v Černovicah (Ukrajina), 1912/13 je bil dekan fakultete. Zaradi politične nezanesljivosti je bil 1917 prisilno preseljen na Moravsko. Po koncu 1. svetovne vojne je bil v Ljubljani pri Deželni vladi za Slovenijo član univerzitetne komisije in tako med ustanovitelji Univerze. 1919 je bil imenovan za rednega profesorja matematike na Filozofski fakulteti. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani 1919/20. Poučeval je matematiko vse do 1957.
  Plemljev prihod v Ljubljano 1919 je bil zelo pomemben za razvoj matematike v Sloveniji. Vzgojil je številne generacije matematikov, učiteljev matematike, inženirjev. Po 2. svetovni vojni so v Delih SAZU izšle Teorija analitičnih funkcij, 1953, Diferencialne in integralne enačbe. Teorija in uporaba, 1960, Algebra in teorija števil, 1962. Zadnje delo Problems in the Sense of Riemann and Klein (New York, London, Sydney, 1964) obravnava probleme, s katerimi se je Plemelj največ ukvarjal. Plemljeva bibliografija obsega 30 znanstvenih razprav v različnih matematičnih revijah. Bil je redni član SAZU od ustanovitve 1938 naprej, dopisni član JAZU v Zagrebu, srbske akademije znanosti v Beogradu, bavarske akademije znanosti v Münchnu. Je častni doktor Univerze v Ljubljani.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994, str. 402, 403, geslo Plemelj, Josip, avtor Ivan Vidav)      

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.