Jože Grasselli, tudi Josip Grasselli

(Šentjakob pri Šentjurju, 24. novembra 1924)

Matematik.

Najprej srednješolski profesor, pozneje zelo priljubljen visokošolski, avtor več knjig o teoriji števil.

Diplomiral je iz matematike 1951 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Nekaj let je poučeval matematiko na gimnazijah v Murski Soboti in v Celju. 1957 je postal asistent na Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Doktoriral je 1961; mentor je bil Ivan Vidav, disertacija Sebi adjungirani elementi Banachove algebre brez enote. Po doktoratu je bil izbran za docenta na novoustanovljeni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1973 je bil izvoljen za izrednega in 1978 za rednega profesorja matematike na Oddelku za matematiko in mehaniko. Matematikom je predaval linearno algebro in algebro, matematiko kemikom, farmacevtom, gradbenikom, tekstilcem.

1964 je v Publications of the Department of Mathematics objavil rezultate raziskave v povezavi s svojim doktorskim delom. Raziskoval je še v nekaj projektih. Druge njegove objave so strokovni članki iz različnih področij, predvsem iz teorije števil, v Obzorniku za matematiko in fiziko in Preseku, 23 do leta 1995. Pri pisanju za mlade bralce Preseka je bila značilnost njegovega pisanja, privlačnost in razumljivost, še posebej pomembna. Je avtor knjig Osnove teorije števil, 1966, Linearna algebra (v Višji matematiki II), 1975, Algebraična števila, 1983, Diofantske enačbe, 1984, Teorija števil, 1985, Diofantski približki, 1992, in daleč najobsežnejše, Enciklopedija števil, 2008.

Vsa profesorska leta je bil miren in prijazen predavatelj, strog, a korekten na izpitih, priljubljen kot mentor diplomskih del matematikov. Trudil se je privzgojiti občutek za matematično strogost, za eksaktno formulacijo zastavljenega problema in dobljene rešitve. Kljub temu, da je poučeval bodoče inženirje, ki jim je bila, vsaj nekaterim, matematika že apriori težko breme, se študentje niso pritoževali nad njim.

1967-1970 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, v Društvu je velikokrat predaval srednješolcem in učiteljem, zlasti o teoriji števil. Zaradi vseh njegovih raznolikih zaslug za slovensko matematiko je bil 1994 izvoljen za častnega člana Društva.

(Viri: [1] OMF 42 (1995), str. 63, 64, Milan Hladnik, Sedemdeset let profesorja Josipa Grasselija – častnega člana društva)



Opis:Najprej srednješolski profesor, pozneje zelo priljubljen visokošolski, avtor več knjig o teoriji števil.
Ključne besedeMatematik