Jožef Stefan

(Celovec, Sv. Peter, 24. marca 1835 – Dunaj, 7. januarja 1893)

Fizik.

1845 je v Celovcu začel obiskovati gimnazijo. Slovenščino je poučeval A. Janežič, fiziko K. Robida. V literarnem krožku je sodeloval tudi Stefan. Z dodatnim študijem je presegel srednješolsko znanje matematike in fizike in maturiral kot najboljši. 1853 je začel študirati na Dunaju matematiko in fiziko na Filozofski fakulteti. Poslušal je tudi jezikoslovna predavanja F. Miklošiča. Do 1958 je nadaljeval z literarnim udejstvovanjem, začetim v gimnaziji. Pesmi so bile zelo raznolike in jih je objavljal v več slovenskih časopisih. Objavil je okrog 20 proznih sestavkov s skupnim naslovom Naturoznanske izkušnje in  z njimi utemeljil slovensko poljudnoznanstveno izrazoslovje. 1855 je za 3 leta prehitel Levstikov literarni program, načrtoval je tudi, v nasprotju npr. s F. Levstikom,  slovensko poučno pisanje. Navduševal se je za še dalekosežnejše literarne načrte. Po 1859 je literaturo popolnoma opustil in tudi nehal objavljati v slovenščini.

1857 je opravil profesorski izpit iz matematike in fizike. Začel je poučevati na eni od dunajskih realk. Istočasno je predaval študentom farmacije eksperimentalno fiziko. 1858 je študij dokončal z doktoratom. Konec 1957 je v dunajski Akademiji znanosti predaval o absorpciji plinov. Opazil ga je prof. fiziologije C. Ludwig in ga povabil k sodelovanju v laboratoriju. O skupnih rezultatih sta poročala naslednje leto. Prof. fiziologije E. W. Brücke je 1860 podprl Stefanovo kandidaturo za dopisnega člana Akademije. Na Filozofski fakulteti so ustanovili novo profesorsko mesto, ki ga je 1863 zasedel Stefan. Bil je najmlajši redni profesor v Avstriji. 1865 je postal še direktor fizikalnega inštituta Filozofske fakultete in redni član Akademije znanosti.

Najprej je poučeval mehaniko in optiko in 1865 za raziskave na teh področjih dobil Liebnovo nagrado. Kasneje se je bolj posvečal elektriki. S termodinamiko se je ukvarjal v vseh obdobjih. Prvi je uspešno izmeril prevajanje toplote v plinih. Izdelal je diatermometer in 1872 izmeril toplotno prevodnost zraka. Prepričal se je, da toplotna prevodnost plinov ni odvisna od tlaka in tako prvi v Evropi potrdil Maxwellovo kinetično teorijo plinov. Začel je raziskovati, kako segreta telesa oddajajo toploto s sevanjem. Od 1817 je bilo v rabi Dulong-Petitovo pravilo, iz katerega pa so izračunali nenavadno nizko temperaturo Sončevega površja. Uporabil je rezultate Tyndallovih meritev in se prepričal, da se ti ujemajo s Stefanovimi predvidevanji o sorazmerju s četrto potenco temperature. Ta ugotovitev iz leta 1879 ima ime po njem – Stefanov zakon. Temperatura Sončevega površja, malo manj kot 6000 K, izračunana iz Stefanovega zakona, je bila veliko sprejemljivejša od »prejšnje«.

V optiki je raziskoval interferenco, dvojni lom in polarizacijo. Proučeval je izhlapevanje in difuzijo plinov. Stefanov tok je teoretični prispevek k spoznanjem o nastajanju kapljic in kristalčkov vode, to uporabljajo meteorologi. Izračunal je hitrost debeljenja plasti ledu na vodi.

Večinoma v poročilih dunajske Akademije znanosti je objavil okrog 80 znanstvenih člankov. V študijskem letu 1869/60 je bil dekan Filozofske fakultete, 1876/77 pa rektor Univerze. 1875-85 je bil tajnik matematično-naravoslovnega razreda Akademije znanosti. 1872 je bil član komisije za mere in je pripravil prehod na metrski sistem, vpeljan 1876. 1883-86 je bil prvi predsednik na novoustanovljenega Elektrotehniškega društva. Za uspešno elektrotehniško razstavo 1883 je bil odlikovan z redom železne krone 3. stopnje, kar mu je dovoljevalo prevzem plemiškega naslova, česar pa  J. Stefan ni želel uveljavljati. 1885 je predsedoval mednarodni konferenci na Dunaju za določitev normalnega tona. 1885 je postal dosmrtni predsednik Akademije znanosti. Bil je še član Kraljevega društva v Uppsali, Kraljeve akademije v Münchnu in Fizikalnomedicinskega društva v Würzburgu.

Dunajska fizikalna šola si je z Jožefom Stefanom, njegovim sodobnikom  J. J. Loschmidtom in Stefanovim učencem L. Boltzmannom pridobila svetovni ugled.

(Vir: Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek, Ljubljana 1998, str. 299, 300, Stefan, Jožef, avtorja J. Strnad, S. Sitar)



Opis:Fizik.
Ključne besedeFizik