Franc Forstnerič
(Ljubljana, 1. maja 1958)
Matematik. Ukvarja se s kompleksnimi mnogoterostmi in holomorfnimi preslikavami. Rešil je precej star problem o obstoju holomorfnih preslikav brez kritičnih točk na Steinovih mnogoterostih in v zvezi s tem vprašanje iz 1989, ki ga je zastavil Mihail Gromov.
1975 je maturiral na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani. L. 1980 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. 1985 je iz matematike doktoriral na University of Washington v Seattlu, ZDA. Med študijem v Seattlu je bil prejemnik Fulbrightove štipendije, eno leto pa prestižne Sloanove. 1985 se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani in je bil 1986-89 docent, 1989-93 izredni profesor. Prejel je Kidričevo nagrado 1988. Od 1991 je bil dve leti gostujoči profesor na University Wisconsin –Madison v ZDA, prav tam 1993-94 izredni profesor in od 1994-2000 redni profesor. Istega leta, 1994, je dobil naziv rednega profesorja tudi v Ljubljani. Sedaj je zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko. Dekan je bil najprej v letih 2007-2009, izvoljen pa je spet za obdobje 2011-2013. 1999 je postal izredni član SAZU, 2005 redni.
Razen na Univerzi Wisconsin v Madisonu je bil gostujoči profesor na Université de Provence v Marsellu, Francija, 1986, na inštitutu Mittag-Leffler v Stockholmu, Švedska, 1987/88, na inštitutu Max Planck v Bonnu, Nemčija, 1990, Université de Lille, Francija, 1994, na Universitá degli Studi v Rimu,Italija, 2007 in na Univesität Bern, Švica, 2007. Vabljena predavanja je imel na več kot 70 mednarodnih konferencah, na 10 je bil v programskih odborih. Je recenzent in član ekspertnih teles pri ocenjevanju znanstvenih projektov v ameriški znanstveni fundaciji (NSF), pri švedski znanstveni fundaciji (NFR) in pri Švedski kraljevi akademiji znanosti in v Sloveniji,od 2011 za naravoslovne in matematične vede pri ARRS.
Njegovi najvidnejši znanstveni rezultati so s področja kompleksne analize in geometrije: robna regularnost pravih holomorfnih preslikav,polinomska konveksnost, konstrukcije pravih holomorfnih preslikav in vložitev v kompleksne mnogoterosti, holomorfni avtomorfizmi evklidskih prostorov, homotopski princip in njegova uporaba v kompleksni analitični geometriji, metoda lepljenja holomorfnih sprejev in uporaba.
Do 2011 je objavil 72 izvirnih znanstvenih del, 2 pregledna znanstvena članka, 3 znanstvene prispevke na konferenci, tri poglavja v monografskih publikacijah in eno samostojno znanstveno monografijo – Stein Manifolds and Holomorphic Mappings (Homotopy Principle in Complex Analysis) - objavljeno pri Springer-Verlag, 2011, v zbirki s pomenljivim naslovom Ergebnisse der Mathematik und ihre Grenzgebiete. Objavlja veliko v revijah z vrha v seznamu Science Citation Index (SCI). SCI navaja 402 čista citata njegovih del, v matematični bazi MathSciNet je navedenih 666 citatov po letu 2000.
Forstneričevo delo po letu 2000 se je nanašalo na nelinearne analitične probleme o obstoju in homotopski klasifikaciji holomorfnih preslikav v Steinovih mnogoterostih in singularnih Steinovih prostorov v splošne kompleksne mnogoterosti. Tako je postavil na trdne temelje rezultat Mihaila Gromova iz leta 1989 o veljavnosti homotopskega principa za preslikave v mnogoterosti z dominantnim sprejem (Math. Annalen 2000, 2002; Math. Zeitschrift, 2001). Dobljene rezultate je posplošil na mnogoterosti z dominantno družino sprejev (Math. Zeitschrift, 2002) in na multivalentne preslikave (Forum Math., 2003). V Acta Mathematica je 2003 izšla razprava Noncritical holomorphic functions on Stein manifolds, v kateri je dokazal homotopski princip za holomorfne submerzije Steinovih mnogoterosti v evklidske prostore in ob tem rešil 50 let star problem o obstoju holomorfnih funkcij brez kritičnih točk na Steinovih mnogoterostih. V Annals of Mathematics je 2006 izšlo delo Runge approximation on convex sets implies the Oka property, v katerem je dokazal ekvivalentnost homotopskega principa za preslikave Steinovih prostorov v dano kompleksno mnogoterost X s preprosto Rungejevo aproksimacijsko lastnostjo. S tem je rešil problem, ki ga je 1989 zastavil Mihail Gromov. Ena od pomembnih in zelo uporabnih analitičnih metod, razvitih v njegovem delu o homotopskem principu, je tehnika lepljenja holomorfnih sprejev. To metodo je kasneje s soavtorico Jasno Prezelj izpopolnil in uporabil pri rešitvi vrste analitičnih problemov: konstrukcije pravih holomorfnih preslikav in vložitev Riemannovih ploskev in strogo psevdokonveksnih domen v q-konveksne kompleksne prostore ter nova uporaba in posplošitve rezultatov o plurisharmoničnosti ogrinjač nekaterih klasičnih disk-funkcionalov.
Povedano o delu po letu 2000 je povzetek zgodbe omenjene Forstneričeve monografije, izšle pri Springerju.
(Viri: [1] Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti)
