Iskanje po izrazu dunajski univerzi:

• Ambschell Anton
  V jezuitski red je bil sprejet 1768. Od 1773 je bil profesor fizike na ljubljanskem jezuitskem liceju. Ko je bil 1785 rektor, je bil odstavljen zaradi nepravilnega ravnanja z nekom iz profesorskega zbora. Od 1785 do 1804 je bil profesor fizike in mehanike na dunajski univerzi in od 1809 do smrti lektor in kanonik v Bratislavi.
• Belar Albin
  Diplomiral je na dunajski univerzi iz kemije in naravoslovnih znanosti in doktoriral iz fizikalnih znanosti na Univerzi v Grazu.  1890 – 1896 je bil asistent na mornarski akademiji na Reki, od 1896 – 1908 profesor na realki v Ljubljani. Inovatorsko je opremil kemijski laboratorij. 1897, dve leti po ljubljanskem potresu, je ustanovil seizmološko opazovalnico, prvo v Avstro-Ogrski. 1908 – 10 je sodeloval pri ustanavljanju seizmološkega zavoda na Tašmajdanu v Beogradu. Izumil in izdelal je vrsto instrumentov za opazovanje in merjenje potresov. Na Vršeh nad Vintgarjem je 1923 uredil geofizikalni observatorij. Po prvi svetovni vojni je bil zaradi očitanega mu germanofilstva (»nemškutarstva«) nezaželen.
• Hočevar Franc
  V gimnaziji v Ljubljani se je navdušil za matematiko. Pri profesorju Ludwigu Boltzmannu je na dunajski univerzi doktoriral 1875 (po drugem viru 1876), torej ne starejši od 23 let. Po učiteljskih izpitih 1876 je začel poučevanje kot asistent na tehniški visoki šoli na Dunaju. Potem je dve leti  poučeval na gimnaziji v Innsbrucku in se na tamkajšnji univerzi habilitiral za privatnega docenta, nekakšno licenco za neplačana predavanja. Ko se je prijavil na prosto mesto na tehniški visoki šoli v Brnu, je bil zlahka izvoljen najprej za izrednega, nato za rednega profesorja. Po 4 letih je začel delo na tehniški visoki šoli v Grazu. Kasneje je bil dolga leta dekan strojne fakultete in imenovan za dvornega svetnika.
• Kunaver Pavel
  1913-1914 je končal učiteljsko akademijo na Dunaju, študij geografije na dunajski univerzi je poslušal izredno. 1919-29 je poučeval geografijo na meščanski šoli, 1945-61 na klasični gimnaziji in nato do 1970 astronomijo na gimnaziji; 1929-45 je bil ravnatelj in učitelj meščanske šole, vse v Ljubljani. Trojica P. Kunaver, I. Michler,I.  Kovač je prva brez vodnika preplezala Slovensko smer v Severni triglavski steni. 1910 je bil med ustanovitelji Društva za raziskovanje jam. Z raziskovanjem jam je 1915-16 skupaj z Ivanom Michlerjem nadaljeval »po vojaški dolžnosti« v zaledju soške fronte. Med 1920 in 1940 je vodil skavte, po 2. svetovni vojni tabornike. Od 1939 (in naprej več kot 40 let) je opravljal redna astronomska opazovanja Sonca, natančneje sončnih peg. Na 3 ljubljanskih gimnazijah je ustanovil šolske opazovalnice in k opazovanju neba in zvezd spodbujal dijake.
• Kunc Karel
  Matematiko in fiziko je študiral na dunajski univerzi in 10. junija 1906 opravil izpit za učitelja matematike in fizike z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Od 1906 do 1910 je poučeval na višji realki v Ljubljani, od 1910 do 1922 na gimnaziji v Novem mestu, od 1922 do upokojitve 1940 na Kraljevi prvi državni gimnaziji v Ljubljani, po letu 1929 imenovani Državni klasični gimnaziji. Napisal je učbenike: Aritmetika za I., II. in III.  razred srednjih šol, 1928, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 1929, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol, 1932, Aritmetika in algebra za VII. razred srednjih šol, 1934, Fizika za nižje razrede srednjih šol, druga izdaja, 1934, Aritmetika in algebra za VIII. razred srednjih šol, 1939.
• Perger Bernard
  1464 je licenciat na artistični fakulteti in kasneje še na pravni fakulteti na dunajski univerzi. Tu je do 1481 predaval geometrijo,optiko, matematiko, astronomijo, latinsko slovnico, klasično književnost, pravo. 1471 je bil dekan artistične fakultete in rektor univerze. 1492-1501 je bil kraljevi superintendent na univerzi.
• Perlah Andrej
  Profesor matematike in medicine na dunajski univerzi, rektor dunajske univerze, astronom in pisec.
  Z astronomijo se je Perlah začel ukvarjati že kot študent. Komaj leto dni po diplomi 1516 je dosegel artistično licenco in začel predavati matematiko in astronomijo na dunajski univerzi. Istega leta je objavil prve astronomske efemeride, Novi almanah za leto 1518, s tabelami, povzetimi po drugih avtorjih.  Pomembno  samostojno delo z originalnimi tabelami o legi planetov so bile efemeride za leto 1529. Zadnje njegovo veliko delo so bili Komentarji Perlahovih efemerid, leta 1551. Vsa dela so izšla v latinščini na Dunaju. Konstruiral je nekaj kotomernih astronomskih instrumentov in z njimi uspešno opazoval Merkur, kar je bilo tedaj redko opazovanje.
  Na dunajski univerzi je bil petkrat dekan medicinske fakultete in enkrat rektor univerze.
• Plemelj Josip
  Matematiko je od 1894 študiral na Filozofski fakulteti na Dunaju in tu 1898 doktoriral z disertacijo s področja diferencialnih enačb. V Berlinu je nadaljeval študij (1899/99) pri F. G. Frobeniusu in L. Fuchsu in v Göttingenu (1900/01) pri C. F. Kleinu in D. Hilbertu. 1902 je postal privatni docent na dunajski univerzi, 1906 asistent na tehniški visoki šoli, 1907 izredni in 1908 redni profesor univerze v Černovicah (Ukrajina), 1912/13 je bil dekan fakultete. Zaradi politične nezanesljivosti je bil 1917 prisilno preseljen na Moravsko. Po koncu 1. svetovne vojne je bil v Ljubljani pri Deželni vladi za Slovenijo član univerzitetne komisije in tako med ustanovitelji Univerze. 1919 je bil imenovan za rednega profesorja matematike na Filozofski fakulteti. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani 1919/20. Poučeval je matematiko vse do 1957.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.