Iskanje po izrazu teoriji števil:

• Grasselli Jože
  Najprej srednješolski profesor, pozneje zelo priljubljen visokošolski, avtor več knjig o teoriji števil.
  1967-1970 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, v Društvu je velikokrat predaval srednješolcem in učiteljem, zlasti o teoriji števil. Zaradi vseh njegovih raznolikih zaslug za slovensko matematiko je bil 1994 izvoljen za častnega člana Društva.
• Plemelj Josip
  Glavna področja njegovega raziskovanja so bila diferencialne in integralne enačbe, teorija potenciala in teorija analitičnih funkcij. Med študijem v Göttingenu je skupaj s tamkajšnimi matematiki študiral linearne integralske enačbe. Objavil je več razprav, ki so pritegnile pozornost pomembnih matematikov. Integralne enačbe je uspešno uporabljal v teoriji potenciala. V Leipzigu je 1911 izšlo delo Potentialtheoretische Untersuchungen, istega leta nagrajeno z nagrado Znanstvenega društva kneza Jablonowskega. Največji Plemljev matematični dosežek je izvirna in preprosta rešitev Riemannovega problema o obstoju diferencialne enačbe z dano monodromijsko grupo; objavljena je bila v razpravi Riemannsche Funktionenscharen mit gegebener Monodromiegruppe v Monatshefte für Mathematik und Physik, Dunaj 1908. Pri reševanju so mu pomagale formule o robnih vrednostih holomorfnih funkcij, kasneje imenovane Plemljeve formule, ki jih je odkril malo prej. Iz njegovih metod pri reševanju Riemannovega problema se je razvila teorija singularnih integralnih enačb.  Pomembni so tudi Plemljevi prispevki k teoriji analitičnih funkcij pri reševanju problema uniformizacije algebraičnih funkcij in pri formulaciji izreka o analitičnem raztegu slik ter razprave v algebri in teoriji števil.
• Kuhelj Anton
  Čeprav elektrotehnik po izobrazbi, se je večino delovne dobe posvečal mehaniki. Uveljavil se je s preučevanjem dedukcij v teoriji lupin in z delom pri hidrodinamiki turbin. Na več tehniških fakultetah je na diplomskih in podiplomskih tečajih predaval matematiko, teoretično in tehnično mehaniko točk, togih, elastičnih in plastičnih teles ter kontinuov, dinamiko, hidrodinamiko in letalstvo. Je med začetniki slovenskega letalstva. Veliko je sodeloval s S. Bloudkom pri jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letalih. Prvo letalo je poletelo 1930, zadnje 1954. Sodeloval je pri revijah Applied Mechanics Review in Zentralblatt für Mathematik ter pri družbi Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik v Berlinu.
  Je avtor večjega števila člankov, 5 univerzitetnih učbenikov in 4 poljudnih knjig o mehaniki.
• Kuščer Ivan
  1959 je bil izvoljen za izrednega, 1963 za rednega profesorja fizike. Od 1963 –  1965 se je izpopolnjeval na univerzah v ZDA v teoriji transporta nevtronov v jedrskih reaktorjih. Z raziskovanjem teh in sorodnih področij je kasneje raziskoval na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Med 1965 in 1968 je bil direktor tega inštituta. Sodeloval je pri načrtovanju in izvedbi študija fizike na različnih stopnjah in pri načrtovanju pouka v srednjih šolah.
  V tujih in domačih znanstvenih revijah je objavil okrog 50 člankov. Za srednje šole je v soavtorstvu z A. Moljkom napisal učbenik Fizika v 3. delih, kasneje, 2001 do 2005, z drugimi soavtorji, v nekoliko skrajšani in spremenjeni različici. Je soavtor nekaj znanstvenih in strokovnih monografij in avtor večjega števila univerzitetnih učbenikov za različna področja fizike. Napisal je nekaj poljudnih knjig o fiziki in o potapljaški tehniki.
• Pahor Sergej
  V več mednarodnih in slovenskih revijah je objavljal številne članke. Izšli sta knjigi Uvod v analitično mehaniko, 1989, in Uvod v ravnovesno statistično fiziko, 2001. V transportni teoriji je skupaj s profesorjem Suhadolcem rešil dolgo časa odprt problem dokaza kompletnosti vektorskih lastnih funkcij v polneskončnem mediju. Tudi v splošnem se je profesor Pahor zelo rad ukvarjal s problemi, ki povezujejo fiziko z matematiko, morda tudi zato, da bi študente matematike lahko v njihovem jeziku poučil o tem, kako deluje fizika.  Pri izpeljavi fizikalnih zakonov v predavanjih za matematike je dosledno poskušal biti matematično korekten, kar pa je zelo težavna naloga. Ko je nekoč govoril o osnovah kvantne mehanike, je bila opomba profesorja E. Zakrajška (ki je prej pregledal nekaj znanih knjig o tej temi): »Predavanja niso bila povsem v redu, a v teh knjigah je to še veliko slabše.«
• Vidav Ivan
  Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je 1937 vpisal na matematiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po manj kot 4 letih diplomiral in mesec dni kasneje doktoriral pri profesorju J. Plemlju z disertacijo Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb.
  Profesor Vidav je bil  vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.