Iskanje po izrazu univerzitetni profesor:

• Križanič France
  Matematik, univerzitetni profesor. Največji slovenski matematični pisatelj.
  Diplomiral je 1951 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, doktoriral pod mentorstvom prof. I. Vidava 1955 z disertacijo Linearni funkcionali v Banachovem prostoru in osnovni lemma variacijskega računa. Do upokojitve 1996 je bil univerzitetni profesor matematike, večinoma na oddelku za matematiko. Predaval je začetne tečaje visokošolske matematike, navadne in parcialne diferencialne enačbe, ob vpeljavi smeri tehniška matematika tudi računalniške predmete, specialna poglavja iz matematike za podiplomske študente fizike. Med prvimi v Sloveniji se je ukvarjal s funkcionalno analizo.
• Čadež Marijan
  Diplomiral je iz matematike 1936 in doktoriral iz fizikalnih ved 1942 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1938-47 je služboval kot gimnazijski profesor v Prizrenu, Celju, Ljubljani. Od 1947 do 1956 je delal na Zveznem hidrometeorološkem zavodu v Beogradu. Bil je načelnik klimatološkega oddelka, kasneje načelnik Aerološkega observatorija. 1956 je postal izredni, nato redni profesor na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Beogradu, 1964-78. V tem času je bil tudi upravnik Zavoda za meteorologijo in klimatologijo, vodja katedre za meteorologijo ter direktor Centra za atmosferske vede v Beogradu. Velja za enega od utemeljiteljev sodobne meteorološke šole v tedanji Jugoslaviji.
  
  Objavil je več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov, iz dinamične meteorologije, dinamične klimatologije, termodinamike in dinamike. Napisal je več učbenikov, med njimi prvi univerzitetni učbenik te vrste v Jugoslaviji, Uvod v dinamičku meteorologiju, 1956. Predaval je na univerzah v Leipzigu, Berlinu, Münchnu, Darmstadtu. Urejal je Vestnik hidrometeorološke službe (1952-56) in Zbornik meteoroloških in hidroloških radova (1969-73). Bil je član uredniških odborov Zeitschrift für Meteorlogie, Berlin, Gerlands Beiträge zur Geophysik, Leipzig.
• Jamnik Rajko
  Diplomiral je 1950 na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani in 1961 doktoriral z disertacijo O polnih sistemih paroma neodvisnih slučajnih spremenljivk. Od 1951 do 1957 je bil profesor matematike na gimnaziji v Trbovljah, nato je bil izvoljen za sodelavca Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, od 1974 je bil redni profesor. Ukvarjal se je z matematično analizo, verjetnostnim računom in matematično statistiko. Napisal je vrsto univerzitetnih učbenikov iz obravnavanih področij: Matematična statistika, 1980, Verjetnostni račun in statistika, 1988 in več znanstvenih in strokovnih razprav. Je tudi avtor dveh splošno informativnih matematičnih knjig: Teorija iger, 1973, Elementi teorije informacij, 1974.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990, str. 260, Jamnik, Rajko, avtor Peter Legiša)
• Kuhelj Anton
  Elektrotehnik, strokovnjak za mehaniko, profesor mehanike.
  V gimnazijo je hodil v Trstu in Kranju. Diplomiral je  iz elektrotehnike 1927 na Tehniški fakulteti v Ljubljani in 1936 doktoriral. 1933 je bil izvoljen za docenta na Tehniški fakulteti, 5 let za izrednega in 1946 za rednega profesorja. Bil  je predstojnik oddelka, 1947/48 dekan, 1952-54 rektor tehniške visoke šole in 1954-56 rektor Univerze.
  1949 je postal član SAZU, podpredsednik je bil 1951 – 1980. V več strokovnih (za elektrotehniko, za tehniko, za mehaniko) jugoslovanskih društvih je bil častni član. 1973 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Bil je zaslužni profesor in častni doktor Univerze v Ljubljani.
  Je avtor večjega števila člankov, 5 univerzitetnih učbenikov in 4 poljudnih knjig o mehaniki.
• Kuščer Ivan
  Fizik. Profesor fizike. Pisec učbenikov.
  1959 je bil izvoljen za izrednega, 1963 za rednega profesorja fizike. Od 1963 –  1965 se je izpopolnjeval na univerzah v ZDA v teoriji transporta nevtronov v jedrskih reaktorjih. Z raziskovanjem teh in sorodnih področij je kasneje raziskoval na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Med 1965 in 1968 je bil direktor tega inštituta. Sodeloval je pri načrtovanju in izvedbi študija fizike na različnih stopnjah in pri načrtovanju pouka v srednjih šolah.
  V tujih in domačih znanstvenih revijah je objavil okrog 50 člankov. Za srednje šole je v soavtorstvu z A. Moljkom napisal učbenik Fizika v 3. delih, kasneje, 2001 do 2005, z drugimi soavtorji, v nekoliko skrajšani in spremenjeni različici. Je soavtor nekaj znanstvenih in strokovnih monografij in avtor večjega števila univerzitetnih učbenikov za različna področja fizike. Napisal je nekaj poljudnih knjig o fiziki in o potapljaški tehniki.
• Moljk Anton
  Diplomiral je 1938 na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Med 2. svetovno vojno je bil zaprt v Gonarsu in v Padovi. 1946 je bil imenovan za docenta na Tehniški fakulteti, doktoriral je 1957, izredni profesor je postal 1961, naslednje leto redni. Njegova predavanja so bila izredno živahna in z vrsto privlačnih poskusov.
  Izpopolnjeval je poskuse pri univerzitetnih predavanjih fizike in pri laboratorijskih vajah. Skupaj z Ivanom Kuščerjem je napisal učbenik za srednjo šolo Fizika v 3 delih. Razen naprednejših srednješolcev so učbenik s pridom uporabljali tudi študentje različnih fakultet, celo bruci fizike. Sodeloval je pri uvajanju podiplomskega študija didaktike fizike. Že po upokojitvi je bil dolgoletni nadvse prizadevni in uspešni spiritus agens permanentnega izobraževanja učiteljev fizike.
• Vrabec Jože
  Diplomiral je 1963 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Doktoriral je 1971 na Univerzi Wisconsin v Madisonu. 1973/74 je raziskoval na Princetonu (New Jersey). Od 1964 je zaposlen na sedanji Fakulteti za matematiko in fiziko, od 1988 naprej je bil redni profesor za algebro, matematično analizo in topografijo. Predaval je tudi na podiplomskem študiju na Univerzi v Zagrebu.
  Raziskuje v topologiji. Objavil je 13 znanstvenih člankov v mednarodnih revijah, prav toliko v domačih. Ima 200 prikazov člankov drugih avtorjev v Mathematical Reviews in Zentralblatt für Mathematik. Napisal je krajšo monografijo Bordism, Homology and Stiefel-Whitney Numbers, 1982, in univerzitetni učbenik Metrični prostori, 1990.
• Zakrajšek Egon
  Profesor matematike. Eden največjih strokovnjakov v Sloveniji pri začetkih računalništva, uporabi računalništva v matematiki in matematičnem modeliranju.
  V gimnaziji na Jesenicah se je pokazala njegova bistrost in sposobnost za matematiko z zmagami na matematičnih tekmovanjih. Diplomiral je iz tehniške matematike na univerzi v Ljubljani, tam tudi doktoriral  1978 z disertacijo »O invariantni vložitvi pri reševanju diferencialnih enačb«. Za podprograme za prvi elektronski računalnik v Sloveniji ZUSE Z-23 (z elektronkami, velik nekaj 10 m3) je dobil študentsko Prešernovo nagrado, zaradi obilice objavljenih del so ga takoj po doktoratu izvolili za izrednega profesorja za numerično matematiko in računalništvo. 1968 je prevzel vodenje Računskega centra Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko in skrbel tudi za programsko opremo ter reševal računalniške probleme iz drugih strok in iz gospodarstva.
  Leta 1982 je odšel v ZDA za direktorja programske opreme pri Cromemco. Po 12 letih se je kot izredni profesor zopet zaposlil v Ljubljani na Oddelku za matematiko in fiziko. Med vsem drugim delom je z odprtokodnima unixom in linuxom  posodabljal pouk in rabo računalništva .
  V njegovi bibliografiji je med drugim 16 izvirnih znanstvenih člankov iz uporabne matematike, 5 predavanj na znanstvenih konferencah, 3 univerzitetni učbeniki, 22 drugih učbenikov, mentorstvo pri 21 diplomah in 1 doktoratu.
• Žumer Slobodan
  Diplomiral je 1967 in doktoriral 1973 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. 1975/76 se je izpopolnjeval na Svobodni univerzi v Bruslju. Od 1967 je zaposlen na sedanji Fakulteti za matematiko in fiziko, od 1987 naprej kot redni profesor. 1984-86 je bil gostujoči raziskovalec na državni univerzi Kent v Ohiu in nato do 1995 pridruženi profesor.
  
  S sodelavci je v revijah objavil več kot 140 znanstvenih člankov. Bil je sourednik knjig Liquid crystals in complex geometries formed by polymer and porous networks, London 1996, in Defects in liquid crystals: computer simulations theory and experiment, Dordrecht 2001. Je soavtor univerzitetnih učbenikov Termodinamika in Statistična mehanika.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.