Iskanje po izrazu učitelj fizike:

• Cvelbar Franc
  Fizik, učitelj fizike.
• Cvikl Bruno
  Fizik, učitelj fizike.
• Klemenčič Ignac
  Fizik, učitelj fizike.
• Kušar Valentin
  Učitelj fizike.
  Po osnovni šoli v Škofji Loki in gimnaziji v Kranju in Ljubljani se je leta 1892 vpisal na Filozofsko fakulteto dunajske univerze, leta 1896 študij zaključil in 1897 doktoriral z disertacijo Kongruence tretje in četrte stopnje. Po učiteljskem izpitu 1898 je poučeval na srednjih šolah v Kranju, Kopru in Ljubljani. Od decembra 1919 je predaval Eksperimentalno fiziko na Tehniški fakulteti v Ljubljani, tako je bil prvi učitelj fizike na ljubljanski univerzi. Skrbel je tudi za fizikalni laboratorij in knjižnico. Morda ga je  za učitelja fizike na Tehniški fakulteti povabil rektor prof. Plemelj; bila sta namreč  rojena istega leta, sošolca v gimnaziji in na Dunaju študijska kolega. Po letu 1922 je predaval tudi predmet Teoretična fizika na Filozofski fakulteti. O njegovem delu je bila 1924 pri imenovanju za izrednega profesorja napisana zelo pohvalna ocena.
• Mikola Sándor
  Učitelj fizike. Politik.
• Pintar Milan Mik
  Fizik, učitelj fizike.
• Ahlin France
  Matematik, fizik, učitelj matematike in fizike.
  
  Diplomiral je 1929 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poučeval je na srednjih šolah v Banjaluki, Kranju, Novem mestu in Ljubljani. 1945-48 je bil ravnatelj I. gimnazije v Ljubljani, dve leti inšpektor na Ministrstvu za prosveto, nato profesor matematike in fizike na Višji pedagoški šoli. 1960 je postal višji predavatelj na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Predaval je osnovni tečaj fizike za več oddelkov tehniških fakultet  in poučeval metodiko pouka fizike. Bil je soavtor (s F. Jeranom in O. Sajovicem) učbenikov za srednjo šolo za trigonometrijo in za analitično geometrijo v ravnini. Pisal je v Obzornik za matematiko in fiziko in v Nastavo matematike i fizike.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana, 1987, str. 26, Ahlin, France)
  Povezave
• Andrée Leopold
  Učitelj matematike in fizike.
  
  Diplomiral je 1906 na Filozofski fakulteti na Dunaju. Poučeval je matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, 1906-12 in 1914-46, in Idriji, 1912-14. S knjigami in predavanji je populariziral radioamaterstvo, posebno med učitelji. Po vzpostavitvi Radia Ljubljana je 1931 spodbudil prvo šoli namenjeno radijsko oddajo.
• Bezjak France
  Učitelj matematike.
  Diplomiral je 1933 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz matematike in fizike. V letih 1934-60 je poučeval matematiko na srednjih šolah v Sinju, Mariboru in Užicu. Izvoljen je bil za izrednega profesorja matematike na Višji tehniški šoli v Mariboru in je tam predaval matematiko 1960-80. Napisal je več izdaj učbenika Matematika, Osnove diferencialnega in integralnega računa, Maribor 1975.
• Breskvar Silvo
  Učitelj matematike in fizike. Astronom. Poučeval je matematiko in fiziko na srednjih šolah in populariziral astronomijo.
  
  Na ljubljanski realki (v monumentalni stavbi sedanje Srednje šola za elektriko in elektroniko v Vegovi ulici) je maturiral z odliko. Diplomiral je 1926 na oddelku za matematiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz matematike in fizike. Od jeseni 1927 do jeseni 1945 je poučeval na njemu znani realki. Vmes, med poletnimi počitnicami 1939, se je v eksperimentih pri pouku fizike izpopolnjeval pri nemški firmi Phywe. Kasneje je poučeval na več šolah, kamor ga je pač šolska oblast z dekreti prestavljala, na gimnaziji v Domžalah, na gimnaziji na Jesenicah, od 1950 do svoje zadnje šolske ure 27. decembra 1968 na Srednji tehnični šoli v Ljubljani.
• Dominko Fran
  Fizik, astronom. Učitelj astronomije.
  Študiral je fiziko na univerzi v Bologni in 1929 doktoriral. Prve strokovne članke je objavljal 1931 v astronomski reviji Coelum. Do 1931 je bil asistent na univerzi v Bologni. Že prej je bil več let predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija, 1932 je odšel v Jugoslavijo. Od 1932 – 1938 je delal na astronomskem observatoriju v Beogradu kot asistent opazovalec. Objavljal je strokovne članke v biltenu observatorija Godišnjak našeg neba. Bil je med ustanovitelji astronomskega društva in sourednik poljudne astronomske revije Saturn. Od 1938 do 1941 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju. Učil je tudi na srednjih šolah. Med 2. svetovno vojno je bil več let zaprt ter kasneje kot prostovoljec partizan na sremski fronti. Po 1945 je bil ponovno sodelavec astronomskega observatorija v Beogradu. Ob ustanovitvi katedre za astronomijo na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Več desetletij je predaval osnovno in sferno astronomijo študentom pedagoških smeri matematike in fizike. Bil je profesor z veliko intelektualne svežine in svetovljanske širine.
• Gruber Gabrijel
  Jezuit, hidrotehnik, arhitekt, učitelj naravoslovja, tehnike, mehanike in fizike.
• Kunc Karel
  Profesor matematike in fizike. Avtor učbenikov.
  Matematiko in fiziko je študiral na dunajski univerzi in 10. junija 1906 opravil izpit za učitelja matematike in fizike z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Od 1906 do 1910 je poučeval na višji realki v Ljubljani, od 1910 do 1922 na gimnaziji v Novem mestu, od 1922 do upokojitve 1940 na Kraljevi prvi državni gimnaziji v Ljubljani, po letu 1929 imenovani Državni klasični gimnaziji. Napisal je učbenike: Aritmetika za I., II. in III.  razred srednjih šol, 1928, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 1929, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol, 1932, Aritmetika in algebra za VII. razred srednjih šol, 1934, Fizika za nižje razrede srednjih šol, druga izdaja, 1934, Aritmetika in algebra za VIII. razred srednjih šol, 1939.
• Matek Blaž
  Učitelj matematike. Pisec učbenikov.
  Maturiral je na celjski gimnaziji. 1984 je na univerzi v Grazu opravil državni izpit za profesorja matematike in fizike. Eno leto je poučeval na gimnaziji v Celju in nato do prezgodnje smrti na gimnaziji v Mariboru. Izdal je knjigi rešitev matematičnih nalog in pisal slovenske matematične učbenike za srednje šole: Aritmetika I, II, 1896, 1898, Geometrija I, II, 1896. Matkove učbenike so v prirejeni obliki uporabljali tudi po 1. svetovni vojni. Ti učbeniki so bili prvi, izvirno napisani v slovenščini, torej ne, kot na primer Močnikovi in Hočevarjevi, najprej napisani v nemščini in potem prevedeni v slovenščino. Pri pisanju je uspešno  reševal probleme slovenskega matematičnega izrazoslovja.
• Moljk Anton
  Izpopolnjeval je poskuse pri univerzitetnih predavanjih fizike in pri laboratorijskih vajah. Skupaj z Ivanom Kuščerjem je napisal učbenik za srednjo šolo Fizika v 3 delih. Razen naprednejših srednješolcev so učbenik s pridom uporabljali tudi študentje različnih fakultet, celo bruci fizike. Sodeloval je pri uvajanju podiplomskega študija didaktike fizike. Že po upokojitvi je bil dolgoletni nadvse prizadevni in uspešni spiritus agens permanentnega izobraževanja učiteljev fizike.
  
  Bil je predsednik organizacijskega odbora prvih 4 mednarodnih konferenc Znanost in družba. Spodbudil je ustanovitev Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, sodeloval je pri gradnji in opremi ter bil od 1968 do 1972 direktor. Sodeloval je pri začetkih izhajanja Obzornika za matematiko in fiziko.
  
  Spodbujal in nadzoroval je fizikalna srednješolska tekmovanja. Bil je predsednik slovenskega (tedaj jugoslovanskega) dela organizacijskega odbora  …  mednarodne fizikalne olimpijade (…), ki je bila v Portorožu in Ljubljani.
• Munda Marija
  Bila je vzorna mentorica mlajšim: pripravljala je vzorčne nastope, vodila je šolski matematični aktiv, ob uvajanju novih učnih načrtov je učiteljem pomagala s predavanji.
  Veliko je delala v Društvu matematikov, fizikov in astronomov. 15 let je bila tajnica mariborske podružnice, organizirala je dve vseslovenski tekmovanji iz matematike, 1972, 1978, tekmovanje iz fizike 1976 in društveni občni zbor 1978.
• Pahor Jože
  Pisal je tudi poljudnoznanstvene članke, namenjene mlajšim bralcem, za Pionir in Presek in spisal knjigi Popotovanje skozi skrivnostni svet, 1962, in Dogodivščine v atomskem inštitutu, 1977. Kljub številnim letom redno poučuje pri Stalnem Strokovnem Spopolnjevanju, namenjenem učiteljem fizike.
• Prosen Marijan
  Učitelj matematike, fizike, astronomije. Astronom. Pisec.
  
  Diplomiral je 1961 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1963-73 je delal na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Univerze v Ljubljani, po 1973 je bil vse do upokojitve srednješolski profesor matematike in fizike.
• Robida Karel
  Redovnik, učitelj, pisec.
  Pisal je poučne in nabožne tekste, objavljal je največ v Drobtinicah. Izdal je 4 poljudne knjige. Med učitelji fizike je najbolj znan po prvi knjigi o fiziki, napisani v slovenščini, Naravoslovje alj fizika (1849). Razen te je napisal še 11 člankov o fiziki, vse v slovenščini.
• Štalec Ivan
  Diplomiral je 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdalj na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na Višji pedagoški šoli in na Fakulteti za naravoslovje  in tehnologijo v Ljubljani.  Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje, med učbeniki je najbolj znana Matematika za I. – IV. razred tehniških šol, 1974-77. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Prejel je Žagarjevo nagrado.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999, str. 134, Štalec, Ivan, avtor Janez Strnad)
  Povezave
• Uršič Stanko
  Učitelj matematike in fizike.
  
  V letih 1936 – 1940 je študiral matematiko in fiziko na Filozofski fakulteti v Padovi,diplomiral 1940 in 1947 v Ljubljani nostrificiral diplomo. Med 1940 in 1943 je bil zaprt in v internaciji na Siciliji. Od 1945 do 1960 je bil gimnazijski profesor v Postojni, Piranu, Ljubljani. Od 1960 do 1980 je bil pedagoški svetovalec na Zavodu za šolstvo, 1966-72 je tudi predaval metodiko pouka fizike na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od 1980-84 metodiko pouka matematike na Pedagoški akademiji v Novi Gorici. V letih 1972-81 je sam ali s sodelavci napisal vrsto učbenikov matematike in delovnih zvezkov za osnovno šolo. V njih je uvajal teorijo množic kot osnovo sodobnega pouka matematike. Priročnik Štirimestni logaritmi in druge tabele (Ljubljana, 1960) za srednješolce je bil večkrat ponatisnjen.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.