Ivan Vidav
(Opčine, 17. januar 1918)
Matematik, avtor Vidav – Palmerjevega izreka. Učitelj matematike.
Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je 1937 vpisal na matematiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po manj kot 4 letih diplomiral in mesec dni kasneje doktoriral pri profesorju J. Plemlju z disertacijo Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb.
Za nadaljnja desetletja je možno trditi, da je Ivan Vidav vse svoje življenje in delo posvetil razvoju slovenske matematike . Izredni profesor je postal 1949, redni 1953, leta 1958 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, leta 1962 za rednega. Takoj po upokojitvi 1986 je bil izvoljen za zaslužnega profesorja. Približno 8 priznanj in odlikovanj je iz dolgega obdobja 40 let (od 1952 do1992), vsakokrat največje možne stopnje.
Njegovi prispevki k razvoju funkcionalne analize so priznani v svetovni matematični javnosti, tudi s poimenovanjem izreka (Vidav – Palmerjev izrek) s področja Hilbertovih prostorov in C* algeber. Le 8 strani dolgo delo v Mathematische Zeitschrift iz 1956 je postalo eden od osnovnih gradnikov današnjega znanja v funkcionalni analizi.
Profesor Vidav je bil vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.
Neprijetne vodstvene funkcije je opravil z enako natančnostjo in vestnostjo kot vsako drugo delo. Sodelavcem in študentom je bil dobrodošel svetovalec v strokovnih in življenjskih problemih.
3 knjige v zbirki Sigma, 28 člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko in 15 člankov v Preseku lahko štejemo k njegovemu prizadevanju za popularizacijo matematike. Sem lahko uvrstimo tudi njegovo neposredno pripravo in vodenje srednješolskih matematičnih tekmovanj, za katera je skrbel več kot 20 let.
Morda je res, da je»zmagovalna trojica« slovenske matematike J. Vega, J. Plemelj, I. Vidav – razvrščanja različnih ljudi v različnih zgodovinskih, kulturnih, matematičnih časih so najbrž čudno početje, vsi trije pa imajo skupno potezo: Najboljši učitelj je lahko le kdo, ki o svoji stroki zelo veliko ve.
(Vir: OMF 45, (1998), str. 9 – 13, Profesor Ivan Vidav – osemdesetletnik)
