Jurij Vega
(Zagorica pri Dolskem, krščen 24.marca 1754 – Nussdorf/Dunaj, pogrešan 17. septembra 1802, truplo najdeno 26. septembra 1802)
Jezuitsko srednjo šolo je obiskoval 1767 – 1773 v Ljubljani. Študij matematike je nadaljeval na ljubljanskem liceju in ga zaključil 1775. V Notranji Avstriji se je zaposlil kot navigacijski inženir, verjetno pri urejanju rečnih korit za plovbo. 1780 je vstopil v vojaško službo, se preselil na Dunaj in spremenil priimek iz Veha v Vega. Od 1781 je učil matematiko na topničarski šoli, od 1786 kot profesor. Predaval je tudi fiziko in balistiko. Pisal je učbenike in sestavljal priročnike in logaritmovnike. V vojaški službi je napredoval od podporočnika 1781 do podpolkovnika 1802. 1789 je v vojni s Turki poveljeval bateriji težkih možnarjev in odločilno pripomogel k zavzetju Kalemegdana/Beograd. Z drznostjo, domiselnim poveljevanjem in vojaško- tehničnim znanjem se je izkazal še v vojnah 1789-92 proti Prusom, 1793-97 proti Francozom. Najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije, je kljub vsem uspehom, zaradi nasprotovanja enega od višjih oficirjev, dobil šele 1796. 1800 je od Franca II. dobil dedni baronski naslov. Vzrok njegove smrti ni znan.
Dela, ki jih je napisal, so presegla namen, podporo pouku matematike na topničarski šoli. Učbenik Vorlesungen über die Mathematik je izšel v 4 zvezkih: Dunaj 1782, 1784, 1788, 1800. Zadnji ponatis 1. zvezka (srednješolska matematika) je iz 1830, celotno delo so uporabljali na številnih šolah. Z delom Praktische Anweisung für Bombenwerfen, Dunaj 1787 je bil med začetniki fizikalno in matematično utemeljene balistike.
Prvi Vegov logaritmovnik , Dunaj 1782, je bil hitro razprodan. Iz Mercatorjeve vrste je izpeljal Vegovo vrsto in to uporabil za računanje logaritmov. Logaritmovnike so v timskem delu pomagali računati tudi kadeti in podrejeni. Priročnik s 7-mestnimi logaritmi Logaritmisch-trigonometrisches Handbuch je izšel 1793 v Leipzigu, tam pa tudi najslavnejši desetmestni latinsko-nemški Thesaurus logarithmorum completus – Vollständige Sammlung grösserer logaritmisch-trigonometrischer Taffeln, 1794. Skupno število ugotovljenih ponatisov Vegovih logaritmovnikov je več sto. Zadnja ugotovljena izdaja je Ten place logarithms iz 1962, 170 let po prvem natisu.
Objavil je znanstvene razprave: Računanje števila »pi« na 140 decimalk z uporabo vrste za arkustangens, Sankt Peterburg 1795, Sferoidno preoblikovanje Zemlje zaradi vrtenja, Erfurt 1798, Gibanje telesa po jašku skozi sredino Zemlje, Dunaj 1800, Računanje mase planetov, Dunaj 1801. V 3 razpravah je zagovarjal uvedbo in uporabo francoskega metričnega merskega sistema (ki se je v naslednjih 150 letih razvil v Mednarodni sistem merskih enot).
Za člana so ga izvolile akademije v Göttingenu, 1794, v Mainzu, 1797, v Erfurtu, 1798, v Pragi 1800, v Berlinu 1801. Vzdrževal je matematične in druge delovne stike še v Parizu, Moskvi, Budimpešti ter z Ž. Zoisom in s kranjskimi deželnimi stanovi.
(Vir: Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, Ljubljana 1800, str. 165, 166, Vega, Jurij, avtor Sandi Sitar)
