Iskanje po izrazu visokošolski profesor:

• Črepinšek Ljubomir
  Diplomiral je 1959 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Specializiral se je iz jedrske tehnike 1968 v Ljubljani in 1969 iz jedrske fizike v Trstu. Doktoriral je 1973 na Univerzi v Gradcu. Izvoljen je bil za profesorja fizike na sedanji Tehniški fakulteti v Mariboru, 1973 za izrednega, 1978 za rednega profesorja.  Je sodelavec Univerze v Gradcu.
  
  Njegovo znanstveno delo zajema teoretično jedrsko fiziko. Objavil je več del in člankov v fizikalnih revijah. Napisal je visokošolski učbenik Fizika I, II, III, Maribor 1967-78.
• Grasselli Jože
  Najprej srednješolski profesor, pozneje zelo priljubljen visokošolski, avtor več knjig o teoriji števil.
  
  Diplomiral je iz matematike 1951 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Nekaj let je poučeval matematiko na gimnazijah v Murski Soboti in v Celju. 1957 je postal asistent na Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Doktoriral je 1961; mentor je bil Ivan Vidav, disertacija Sebi adjungirani elementi Banachove algebre brez enote. Po doktoratu je bil izbran za docenta na novoustanovljeni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1973 je bil izvoljen za izrednega in 1978 za rednega profesorja matematike na Oddelku za matematiko in mehaniko. Matematikom je predaval linearno algebro in algebro, matematiko kemikom, farmacevtom, gradbenikom, tekstilcem.
  Vsa profesorska leta je bil miren in prijazen predavatelj, strog, a korekten na izpitih, priljubljen kot mentor diplomskih del matematikov. Trudil se je privzgojiti občutek za matematično strogost, za eksaktno formulacijo zastavljenega problema in dobljene rešitve. Kljub temu, da je poučeval bodoče inženirje, ki jim je bila, vsaj nekaterim, matematika že apriori težko breme, se študentje niso pritoževali nad njim.
  (Viri: [1] OMF 42 (1995), str. 63, 64, Milan Hladnik, Sedemdeset let profesorja Josipa Grasselija – častnega člana društva)
• Hladnik Milan
  Je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
  Bibliografskih enot je skupaj 176. Objavljenih ima 19 izvirnih znanstvenih člankov in 6 preglednih, 7 strokovnih in prav toliko poljudnih člankov, večino v Obzorniku in Preseku in 23 predstavitev knjig. V zbirki Sigma sta bili objavljeni knjigi Moderna kvadratura kroga, 1995, Konveksne množice v ravnini, 1997. Visokošolskih učbenikov ima v soavtorstvu kar 13: Rešene naloge iz analize I, 1972, Uvod v teorijo C*-algeber, 1979, 1982, Naloge in primeri iz funkcionalne analize in teorije mere, 1980, 1985, Naloge in problemi iz matematične analize. Del I. Množice in števila, 1982, 1988, Verjetnost in statistika: zapiski predavanj, 2002, Realna analiza: zapiski predavanj, 2006, Uvod v harmonično analizo na lokalno kompaktnih grupah: zapiski predavanj, 2007, Analiza I: zapiski predavanj, 2010. Med 1974 in 1991 je bil soavtor 19 končnih poročil o raziskavah Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani s področij: vektorske analitične funkcije, analitične funkcije v neskončno dimenzijah, funkcionalna analiza v linearnih topoloških prostorih, spektralni invariantni podprostori, spektralne konstrukcije navideznih predstavitev, spektralnost elementarnih operatorjev, posplošene ekstremne točke, Cauchyjeva funkcijska enačba.
• Strnad Janez
  Diplomiral je 1957 in 1963 doktoriral iz jedrske fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1958 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan in tu sodeloval do 1993. Od 1959 je delal tudi na FNT, 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja. Izpopolnjeval se je na Inštitutu za teoretično fiziko univerze v Heidelbergu, 1960-61. Sodeloval je z inštitutom za didaktiko fizike univerze v Giessnu v Nemčiji. Pri poučevanju fizike se je zlasti ukvarjal z vprašanji pouka kvantne fizike in teorije relativnosti. O tem sta on in W. Kuhn izdala knjigo Quantenfeldtheorie. Photonen und ihre Deutung, Braunschweig, Wiesbaden, 1995. V angleščini ali nemščini je objavil več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov. V Obzorniku za matematiko in fiziko, Proteusu, Preseku je objavil več kot 500 strokovnih in poljudnih člankov in več kot 200 poljudnih člankov v Delu in Dnevniku. Natančnejše število je težko zapisati tudi zato, ker »izpod njegovega peresa« stalno izhajajo novi.
  Napisal je več učbenikov, zlasti visokošolskih, Fiziko I – IV (1977-98), Razvoj fizike, 1996, tudi srednješolskih, in iz bolj specialnih področij, npr. kvantna teorija polja, uvodne informativne knjige. Napisal je okrog 30 strokovnih in poljudnih knjig, najbolj znana zbirka so Fiziki I – VII, 1995 – 2010 ( po avtorjevi oznaki »pripovedovanje zgodb«).
• Suhadolc Anton
  Diplomiral je 1957 in doktoriral 1965 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na univerzah v Heidelbergu, 1961-63, in Madisonu (Wisconsin) v ZDA, 1970-71. 1959 je bil leto dni zaposlen na IJS, od 1960 naprej dela na FNT,od 1981 kot redni profesor. Predaval je linearno algebro, funkcionalno analizo, teorijo mere, teorijo navadnih in parcialnih diferencialnih enačb. Napisal je več visokošolskih učbenikov, npr. Potencialna teorija, 1995. Raziskoval je klasično in funkcionalno analizo in o tem napisal 3 strokovne monografije, Linearni topološki prostori I-II, 1979, 1987. Objavil je 15 znanstvenih in 30 strokovnih člankov in več kot 100 recenzij matematičnih knjig v Obzorniku za matematiko in fiziko in v Mathematical Reviews (Providence). 1974 je prejel Kidričevo nagrado, skupaj s S. Pahorjem.
• Ulčar Jože
  Diplomiral je 1938 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1939 je delal v Makedoniji, najprej kot srednješolski profesor v Prizrenu, Strumici in Bitoli. 1946 – 67 je bil profesor na Naravoslovno-matematični fakulteti v Skopju, od 1965 naprej kot redni profesor.
  Objavil je 11 znanstvenih razprav, večinoma iz diferencialne geometrije in več člankov o metodiki pouka matematike. Skupaj z D. Mitrinovićem je napisal Differencial Geometry (Groningen, 1969). Bil je soavtor 2 zbirk nalog in avtor srednješolskega učbenika opisne geometrije. Sestavil je visokošolski učbenik analitične geometrije in vektorske algebre. Pripomogel je k razvoju makedonske matematične terminologije.     
• Vidav Ivan
  Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je 1937 vpisal na matematiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po manj kot 4 letih diplomiral in mesec dni kasneje doktoriral pri profesorju J. Plemlju z disertacijo Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb.
  Za nadaljnja desetletja je možno trditi, da je Ivan Vidav vse svoje življenje in delo posvetil razvoju slovenske matematike . Izredni profesor je postal 1949, redni 1953, leta 1958 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, leta 1962 za rednega. Takoj po upokojitvi 1986 je bil izvoljen za zaslužnega profesorja. Približno 8 priznanj in odlikovanj je iz  dolgega obdobja 40 let (od 1952 do1992), vsakokrat največje možne stopnje.
  Njegovi prispevki k razvoju funkcionalne analize so priznani v svetovni matematični javnosti, tudi s poimenovanjem izreka (Vidav – Palmerjev izrek) s področja Hilbertovih prostorov in C* algeber. Le 8 strani dolgo delo v Mathematische Zeitschrift iz 1956 je postalo eden od osnovnih gradnikov današnjega znanja v funkcionalni analizi.
  Profesor Vidav je bil  vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.
  Neprijetne vodstvene funkcije je opravil z enako natančnostjo in vestnostjo kot vsako drugo delo. Sodelavcem in študentom je bil  dobrodošel svetovalec v strokovnih in življenjskih problemih.
  3 knjige v zbirki Sigma, 28 člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko in 15 člankov v Preseku lahko štejemo k njegovemu prizadevanju za popularizacijo matematike. Sem lahko uvrstimo tudi njegovo neposredno pripravo in vodenje srednješolskih matematičnih tekmovanj, za katera je skrbel več kot 20 let.
  (Vir: OMF 45, (1998), str. 9 – 13, Profesor Ivan Vidav – osemdesetletnik)

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.