Bruno Ravnikar
(Ljubljana, 22. julija 1930)
Diplomiral je 1955 iz tehnične fizike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa 1986 iz elektrotehniških znanosti na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Od 1960 je predaval na Višji železničarski tehniški šoli in bil direktor te šole od 1961 – 1974. 1974-76 je bil tehnični direktor Opere. 1976 je postal vodja razvoja v podjetju Iskra – Avtomatika. Od 1985 honorarno predava akustiko glasbe na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete in Akademije za glasbo v Ljubljani. Ukvarja se z akustično analizo ljudskih glasbil, predvsem z uporabo informatike v glasbi, kar je utemeljil v svoji doktorski disertaciji. Sodeloval je pri organiziranju folklorne plesne dejavnosti v Sloveniji in je bil 1969 med ustanovitelji mednarodnega sveta za organizacijo folklornih festivalov (CIOFF), katerega sodelavec je še vedno. Bil je vodja več folklornih skupin in je avtor številnih plesnih priredb. Je strokovnjak za zapisovanje ljudskih plesov z labanotacijo; sestavil je učbenik s 300 primeri zapisov.
(Vir: Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek, Ljubljana 1996, str. 102, Ravnikar, Bruno, avtor Mirko Ramovš)
