Dušan Petrač
(Kropa, 28. januarja 1932)
Diplomiral je 1956 iz fizike na Univerzi v Ljubljani in nato do 1963 učil na gimnaziji v Kranju. 1971 se je izpopolnjeval na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu in tam isto leto doktoriral z disertacijo o pojavih v supertekočem heliju. Od 1975 naprej dela v ustanovi Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni, največ pri vesoljskih programih Ameriške vesoljske agencije (NASA), od 1977 kot višji znanstveni svetnik. Opravljal je temeljne raziskave, reševal nestandardne probleme, načrtoval in razvijal opremo in postopke za uporabo v vesoljskem prostoru. Odkril je metodo za hlajenje infrardečih detektorjev s tekočim helijem . Metoda je dobila po njem ime. Sodi med vrhunske, mednarodno priznane strokovnjake na področju vesoljske tehnike.
Je član uglednih ustanov in združenj: univerz v Standfordu in Berlinu, Ameriškega fizikalnega društva, Planetary Society, newyorške Akademije znanosti, Sigma ksi. Je častni meščan Los Angelesa. Dve od visokih priznanj, ki jih je dobil, sta 1990 Mendelssohnova nagrada za kriofiziko in 1993 medalja NASA za prispevek k vesoljski tehniki.
(Vir: [1] Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994, geslo Petrač, Dušan, avtor Sandi Sitar, [2] Wikipedija, prosta enciklopedija, stran Dušan Petrač)
