Iskanje po izrazu biofizik:

• Adlešič Miroslav
  Diplomiral je 1930 na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz fizike, fizikalne kemije , matematike in mineralogije. Nad 35 let je poučeval v srednjih šolah, največ na I. gimnaziji v Ljubljani, eno leto (1935(?)) na gimnaziji v Celju. Od 1961 je predaval na fakultetah in glasbeni akademiji eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo, glasbeno akustiko. Priznan je kot strokovnjak na področju akustike in barv. O tem je napisal obsežni monografiji: Svet svetlobe in barv, 1957, Svet zvoka in glasbe, 1964.
• Svetina Saša
  Fizik. Strokovnjak za biofiziko.
  Na oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je 1959 diplomiral, 1965 doktoriral. 1966-68 se je izpopolnjeval v Buffalu (ZDA) in na univerzah v Nemčiji. Zaposlil se je 1960 na FNT, bil znanstveni sodelavec Odseka za teoretično fiziko Inštituta Jožef Stefan. 1972 je postal predstojnik Inštituta za biofiziko Medicinske fakultete v Ljubljani, od 1983 je redni profesor za biofiziko. Sodeluje tudi na raziskavah pri IJS. Od 1995 je dopisni član SAZU.
  
  Na področju fizike trdne snovi je bistven njegov prispevek k razumevanju feroelektričnih kristalov z vodikovo vezjo, v biofiziki pa je poznan po raziskavah osnovnih lastnosti rdečih krvničk in elastičnih lastnosti bioloških membran, ki določajo obliko krvničk in fosfolipidnih mehurčkov. V Sloveniji je utemeljil teoretsko biofiziko. Vodi raziskovalno skupino, ki je ena vodilnih v svetu za preučevanje celičnih oblik in mehanskih lastnosti bioloških membran.
• Urbanc Brigita
  Fizičarka. Desetletje in več raziskuje na Univerzi Drexel  biofiziko beljakovin, znanih od nevarnih možganskih bolezni.
  Ukvarja se z biofiziko beljakovin in biomimetičnih membran. Skupina, ki jo vodi, se je osredotočila na amiloid beta-protein in tau-protein, znana v zvezi z Alzheimerjevo boleznijo, alfa-sinuklein, pri Parkinsonovi bolezni. Nadaljnje raziskovalno področje je interakcija beljakovin za nastanek amiloidov in biomimetičnih membran, pravzaprav membranskih receptorjev in membranskih beljakovin. Uporabljajo računalniške pristope  za študij diskretne molekulske dinamike in molekulske dinamike iz gibanja posameznih atomov. Eksperimentalni tehniki sta npr. prepletanje proteinov, inducirano s svetlobo, in elektroforeza gelov za študij kopičenja proteinov.
• Žekš Boštjan
  Fizik, biofizik.
  Diplomiral je 1965 in doktoriral 1972 na oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Nemčiji 1972-73, kot gostujoči raziskovalec je delal v Braziliji 1973-75, Veliki Britaniji 1983, Franciji 1996, 2000, na Japonskem 2000. Med 1966 in 77 je raziskoval v teoretični fiziki na IJS, nato na Medicinski fakulteti v Ljubljani, 1987 je bil izvoljen za rednega profesorja za biofiziko. Od 1998 je bil predstojnik Politehnike v Novi Gorici. Od 1987 je dopisni član SAZU, od 1991 redni, od 1996 tajnik razreda za matematične, fizikalne in kemijske vede. Bil je tudi predsednik Akademije.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.