Robert Blinc
(Ljubljana, 31. oktobra 1933 – 26. septembra 2011)
Diplomiral je 1958 in doktoriral 1959 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je 1959-60 v ZDA. Postal je znanstveni sodelavec IJS in honorarni docent na »matični« fakulteti, kjer je bil potem 1965 izvoljen za izrednega in 1970 za rednega profesorja fizike. Bil je gostujoči profesor na Washingtonovi univerzi v Seatlu (1965/66, 1968/69), na züriški (1975 in 1982), na Univerzi Belo Horizonte v Braziliji (1978) ter znanstveni sodelavec Argonne National Laboratory v ZDA. Bil je predsednik Raziskovalne skupnosti Slovenije 1971-74, 1976/77 dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
Njegovo raziskovalno delo je fizika trdne snovi, natančneje feroelektrikov, z jedrsko in elektronsko spinsko resonanco. Od 1976 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in od 1980 podpredsednik, dopisni član Saške akademije znanosti, član Newyorške akademije znanosti. Je član mednarodnih uredniških odborov revij Ferroelectrics, Ferroelectrics Letters, Chemical Physics, Physics(Section B), Phase Transition, Bulletin of Magnetic Resonance, Molecular Crystals, Liquid Crystals. Prejel je nagrado Mednarodne unije za magnetno resonanco, nagrado AVNOJ-a 1978 in dvakrat Kidričevo nagrado, skupaj s sodelavci (1961, 1975).
Napisal je več samostojnih publikacij, sicer pa nad 300 člankov o feroelektrikih, tekočih kristalih, magnetni resonanci, faznih prehodov, večji del v različnih mednarodnih revijah. Skupaj z B. Žekšem je objavil Soft modes in ferroelectrics and antiferroelectrics, Amsterdam 1974, ki je kasneje, dopolnjeno, izšlo v ruščini in kitajščini. S svojim delom je dosegel mednarodno uveljavitev laboratorija za magnetno resonanco na IJS.
2009 je za življenjsko delo prejel Zoisovo nagrado.
(Vir: Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1987, str. 291, Blinc, Robert)
