Sergej Pahor

(Postojna, 7. decembra 1930 – Ljubljana, 2006)

Profesor fizike, ukvarjal se je s povezavo fizike z matematiko.

Po klasični gimnaziji se je vpisal na tedaj novoustanovljeni študij tehniške fizike. Diplomiral je 1959 in 1964 doktoriral pri profesorju Ivanu Kuščerju z disertacijo Prehod svetlobe skozi debele plasti motnih snovi. Po diplomi je prevzel delo asistenta za Praktikum I, leta 1969 je bil izvoljen za izrednega profesorja na Katedri za fiziko. 1971 je začel s predavanji predmeta Uvod v teoretično fiziko za študente matematike. 1975 je postal redni profesor in znanstveni svetnik na IJS.

V več mednarodnih in slovenskih revijah je objavljal številne članke. Izšli sta knjigi Uvod v analitično mehaniko, 1989, in Uvod v ravnovesno statistično fiziko, 2001. V transportni teoriji je skupaj s profesorjem Suhadolcem rešil dolgo časa odprt problem dokaza kompletnosti vektorskih lastnih funkcij v polneskončnem mediju. Tudi v splošnem se je profesor Pahor zelo rad ukvarjal s problemi, ki povezujejo fiziko z matematiko, morda tudi zato, da bi študente matematike lahko v njihovem jeziku poučil o tem, kako deluje fizika.  Pri izpeljavi fizikalnih zakonov v predavanjih za matematike je dosledno poskušal biti matematično korekten, kar pa je zelo težavna naloga. Ko je nekoč govoril o osnovah kvantne mehanike, je bila opomba profesorja E. Zakrajška (ki je prej pregledal nekaj znanih knjig o tej temi): »Predavanja niso bila povsem v redu, a v teh knjigah je to še veliko slabše.«

Profesor Pahor se je na predavanja pripravljal bolj, kot je bilo v navadi in tako opravičeval svojo trditev, da lahko vsakdo dobro predava, če se le dovolj dobro pripravi in porabi za priprave dovolj časa.

(Vir: OMF 53 (2006), str. 159, 160, J. Strnad in A. Suhadolc: Profesor Sergej Pahor (1930 – 2006))