Iskanje po izrazu matematik:

• Biografski koledar
  Biografski koledar slovenskih matematikov, fizikov, astronomov
• Adlešič Miroslav
  Diplomiral je 1930 na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz fizike, fizikalne kemije , matematike in mineralogije. Nad 35 let je poučeval v srednjih šolah, največ na I. gimnaziji v Ljubljani, eno leto (1935(?)) na gimnaziji v Celju. Od 1961 je predaval na fakultetah in glasbeni akademiji eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo, glasbeno akustiko. Priznan je kot strokovnjak na področju akustike in barv. O tem je napisal obsežni monografiji: Svet svetlobe in barv, 1957, Svet zvoka in glasbe, 1964.
• Ahlin France
  Matematik, fizik, učitelj matematike in fizike.
  
  Diplomiral je 1929 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poučeval je na srednjih šolah v Banjaluki, Kranju, Novem mestu in Ljubljani. 1945-48 je bil ravnatelj I. gimnazije v Ljubljani, dve leti inšpektor na Ministrstvu za prosveto, nato profesor matematike in fizike na Višji pedagoški šoli. 1960 je postal višji predavatelj na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Predaval je osnovni tečaj fizike za več oddelkov tehniških fakultet  in poučeval metodiko pouka fizike. Bil je soavtor (s F. Jeranom in O. Sajovicem) učbenikov za srednjo šolo za trigonometrijo in za analitično geometrijo v ravnini. Pisal je v Obzornik za matematiko in fiziko in v Nastavo matematike i fizike.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana, 1987, str. 26, Ahlin, France)
• Ambschell Anton
  Fizik, matematik. Bil je jezuit in profesor na ljubljanskem jezuitskem kolegiju.
• Andrée Leopold
  Učitelj matematike in fizike.
  Diplomiral je 1906 na Filozofski fakulteti na Dunaju. Poučeval je matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, 1906-12 in 1914-46, in Idriji, 1912-14. S knjigami in predavanji je populariziral radioamaterstvo, posebno med učitelji. Po vzpostavitvi Radia Ljubljana je 1931 spodbudil prvo šoli namenjeno radijsko oddajo.
• Batagelj Vladimir
  Matematik.
  Zaposlen je na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer je profesor diskretne in računalniške matematike, ter na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko na oddelku za teoretično računalništvo. Poučuje od 1995 naprej. Seznam predmetov za študijsko leto 2009/2010: Programiranje 1, Programiranje 2, Diskretna matematika, IT v analizi podatkov, Analiza omrežij, Optimizacija, Učenje z računalnikom.
  
  Med leti 1999 in 2007 je bil mentor 5 doktorandom.
  
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Bauer Andrej
  Matematik. Je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko. Področje dela so osnove matematike in teoretično računalništvo.
  
  Diplomiral je 1994 na Univerzi v Ljubljani z nalogo Seifertovi vlaknati prostori, za katero je dobil  Prešernovo nagrado študentom. Doktoriral, pridobil naslov Doctor of Philosophy, je na Univerzi v Pittsburghu leta 2000 z disertacijo The realizibility approach to computable analysis and topology.
  Je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko za predmete Računalništvo 1, Računalništvo, Teorija programskih jezikov. Mentorstvo diplomskih nalog je možno iz področij: logika, teorija izračunljivosti, teorija množic, teorija kategorij, intuicijonistična in konstruktivna matematika, izračunljiva topologija in analiza, programski jeziki.
  
  Izven delovnega časa, med drugim, ustvarja zbirko fotografij matematikov in vadi aikido.
  [1] Slovenski matematiki (kronološko)
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Bezjak France
  Učitelj matematike.
  Diplomiral je 1933 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz matematike in fizike. V letih 1934-60 je poučeval matematiko na srednjih šolah v Sinju, Mariboru in Užicu. Izvoljen je bil za izrednega profesorja matematike na Višji tehniški šoli v Mariboru in je tam predaval matematiko 1960-80. Napisal je več izdaj učbenika Matematika, Osnove diferencialnega in integralnega računa, Maribor 1975.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1987, str. 258, Bezjak, France)
  Povezave
• Blejec Marjan
  Matematik. Statistik.
  Diplomiral je 1941 na oddelku za matematiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je 1955 na Ekonomski fakulteti v Beogradu z disertacijo Opšta teorija nepristranih uzoraka. Delal je v Statističnem uradu SRS, 1945-48. 1949-79 je poučeval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, od 1967 kot redni profesor. Od 1968 je član mednarodnega statističnega društva. 1982 je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.
• Bohte Zvonimir
  Matematik.
  Diplomiral je 1957 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, 1971 je doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval v Köbenhavnu in Londonu. 1977je postal izredni, 1982 redni profesor na ljubljanski univerzi, predaval pa je tudi na Univerzi v Zagrebu. 1965-68 je bil predstojnik računskega centra Univerze, 1972-74 predstojnik matematičnega oddelka, od 1982 direktor Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko.
  Ukvarja se z numerično matematiko. Napisal je Numerično reševanje enačb, Ljubljana 1966, Numerične metode, 1978. Objavljenih ima nad 30 člankov v matematičnih revijah.
• Brešar Matej
  Matematik. Leta 1995 je za vrhunske dosežke v matematiki prejel Nagrado Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo.
  
  Je sin matematika Franceta Brešarja. Maturiral je 1982 na II. gimnaziji v Mariboru. Po diplomi na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani 1987 se je zaposlil na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Doktoriral je 1990 pod mentorstvom Josa Vukmana  z disertacijo Odvajanja, homomorfizmi in sorodne preslikave na kolobarjih in Banachovih algebrah. Istega leta je postal visokošolski učitelj na Odseku za matematiko Pedagoške fakultete v Mariboru. Bil je mentor 63 diplomskih nalog, 6 magistrskih del in 4 doktorskih disertacij. Po tem letu je večinoma zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, na IMFM vodi raziskovalno skupino Algebre in kolobarji.
  
  V vodilnih mednarodnih matematičnih revijah je objavil več kot 120 del in 25 prispevkov na matematičnih konferencah. Vsebujejo vrsto izvirnih znanstvenih dosežkov. Eden od obravnavanih problemov je odgovor na vprašanje iz petdesetih let 20. stoletja, ki ga je načel von Neumann. Brešar je odgovoril, kdaj slika omejenega odvajanja na Banachovih algebrah leži v radikalu. Raziskoval je, kdaj so lokalna odvajanja tudi globalna. Njegov glavni prispevek k študiju komutirajočih preslikav je uporaba algebraičnega pristopa. Med pomembnimi njegovimi deli je rešitev Hersteinovega vprašanja o karakterizaciji Liejevih izomorfizmov. K 30 let nerešenemu vprašanju je pristopil z novo metodo na višji abstraktni ravni. Članek  je bil v nekaj letih citiran več kot 20-krat. S to rešitvijo je možna širša uporaba algebraičnih metod za reševanje vprašanj iz analize.
• Breskvar Silvo
  Učitelj matematike in fizike. Astronom. Poučeval je matematiko in fiziko na srednjih šolah in populariziral astronomijo.
  
  Na ljubljanski realki (v monumentalni stavbi sedanje Srednje šola za elektriko in elektroniko v Vegovi ulici) je maturiral z odliko. Diplomiral je 1926 na oddelku za matematiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz matematike in fizike. Od jeseni 1927 do jeseni 1945 je poučeval na njemu znani realki. Vmes, med poletnimi počitnicami 1939, se je v eksperimentih pri pouku fizike izpopolnjeval pri nemški firmi Phywe. Kasneje je poučeval na več šolah, kamor ga je pač šolska oblast z dekreti prestavljala, na gimnaziji v Domžalah, na gimnaziji na Jesenicah, od 1950 do svoje zadnje šolske ure 27. decembra 1968 na Srednji tehnični šoli v Ljubljani.
• Čadež Andrej
  Diplomiral je 1965 iz tehniške fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, nadaljeval študij na univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu in tam 1971 doktoriral iz splošne teorije relativnosti. Napisal je več razprav iz relativnostne astrofizike in fizike in jih objavil v različnih fizikalnih revijah. V astronomiji se je izpopolnjeval na observatorijih v Parizu, Oxfordu in drugod. Od 1982 je bil izredni profesor astronomije in astrofizike na sedanji Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, od 1986 redni profesor. Več let je skrbel za razvoj observatorija na Golovcu. Ukvarjal se je tudi z meritvami gravimetrije oziroma določanja morebitnega spreminjanja gravitacijske konstante.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Čadež Marijan
  Diplomiral je iz matematike 1936 in doktoriral iz fizikalnih ved 1942 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1938-47 je služboval kot gimnazijski profesor v Prizrenu, Celju, Ljubljani. Od 1947 do 1956 je delal na Zveznem hidrometeorološkem zavodu v Beogradu. Bil je načelnik klimatološkega oddelka, kasneje načelnik Aerološkega observatorija. 1956 je postal izredni, nato redni profesor na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Beogradu, 1964-78. V tem času je bil tudi upravnik Zavoda za meteorologijo in klimatologijo, vodja katedre za meteorologijo ter direktor Centra za atmosferske vede v Beogradu. Velja za enega od utemeljiteljev sodobne meteorološke šole v tedanji Jugoslaviji.
• Cergol Andrej
  Jezuit, matematik, filozof.
• Čermelj Lavo
  V Trstu je končal nemško gimnazijo, nato je po enoletnem poskusa študija prava v Pragi na Dunaju študiral matematiko in fiziko in 1914 doktoriral iz fizike. Od 1914-23 je poučeval na zasebni slovenski trgovski šoli, slovenski gimnaziji in tehnični šoli v Trstu,nato je bil več let vodja slovenskih trgovskih in zadružnih tečajev. 1929 je emigriral v Jugoslavijo, bil do 1937 gimnazijski profesor v Ljubljani, nato je delal do 1941 pri Manjšinskem inštitutu. Italijani so ga aretirali,obsodili na smrt, a ga pomilostili; do 1944 je bil zaprt na Elbi. Ko je bil izpuščen, se je pridružil partizanom. Po koncu 2. svetovne vojne je kot izvedenec iz Inštituta za mednarodna vprašanja sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu 1945,1946. Od 1947 do 1969 je bil znanstveni sodelavec in kasneje ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja.
  V Trstu je bil tajnik društva Prosveta in je vodil številne pomembne društvene dejavnosti. O položaju Slovencev in Hrvatov pod fašizmom je izdal knjigo Life-and-death Struggle of a National Minority, 1937. Od strokovnih del so pomembna Materija in energija, 1923, V svetu atomov, 1948, več knjig o fizikih, tudi slovenskih, Ljudska astronomija, Ljubljana, Gorica, 1930. Uredil je 23 letnikov Proteusa in zanj napisal številne članke. Izbran je bil za častnega člana Prirodoslovnega društva in Društva matematikov, fizikov in astronomov.
• Čopič Martin
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Dobovišek Mirko
  Matematik.
  Diplomiral je 1974 na oddelku za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani z diplomsko nalogo Numerična zaloga vrednosti operatorja. Doktoriral je 1990 na Univerzi v Ljubljani. Naslov disertacije je bil Operatorska Riccatijeva enačba, mentor Matjaž Omladič.
  Je docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
  Objavil je 9 izvirnih znanstvenih člankov, od tega 5 samostojno, o operatorskih enačbah, matričnih enačbah in enačbah v C*-algebrah. Sledita še 2 (2007, 2008) o preslikavah glede na trojni Jordanov produkt. V Presek je napisal 5 poljudnih člankov o različnih temah. Je avtor ali soavtor 23 visokošolskih učbenikov: Rešene naloge iz analize I, več izdaj, Naloge iz algebre I, več izdaj, Rešene naloge iz analize II, več izdaj, Riemannov in Lebesguev integral v Rn, 1997, Nekaj o diferencialnih enačbah, 2011, oboje v Izbranih poglavjih iz matematike in računalništva, ter Matematika II, Oddelek za tekstilstvo, 2002, in Matematika za farmacevte, 2007. Je soavtor 12 končnih raziskovalnih poročil o raziskovanjih Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko. Prvopodpisani je pri 4 poročilih. Iz poročila 1991, Riccatijeva enačba v algebrah z involucijo, je razvidno, da gre za nadaljevanje Doboviškovega doktorskega raziskovanja.
  
  Viri:
  [1] Mirko Dobovišek
  [2] Fakulteta za matematiko in fiziko
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Dominko Fran
  Študiral je fiziko na univerzi v Bologni in 1929 doktoriral. Prve strokovne članke je objavljal 1931 v astronomski reviji Coelum. Do 1931 je bil asistent na univerzi v Bologni. Že prej je bil več let predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija, 1932 je odšel v Jugoslavijo. Od 1932 – 1938 je delal na astronomskem observatoriju v Beogradu kot asistent opazovalec. Objavljal je strokovne članke v biltenu observatorija Godišnjak našeg neba. Bil je med ustanovitelji astronomskega društva in sourednik poljudne astronomske revije Saturn. Od 1938 do 1941 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju. Učil je tudi na srednjih šolah. Med 2. svetovno vojno je bil več let zaprt ter kasneje kot prostovoljec partizan na sremski fronti. Po 1945 je bil ponovno sodelavec astronomskega observatorija v Beogradu. Ob ustanovitvi katedre za astronomijo na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Več desetletij je predaval osnovno in sferno astronomijo študentom pedagoških smeri matematike in fizike. Bil je profesor z veliko intelektualne svežine in svetovljanske širine.
  Za častnega člana sta ga izvolili Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Prirodoslovno društvo Slovenije.
• Forstnerič Franc
  Matematik. Ukvarja se s kompleksnimi mnogoterostmi in holomorfnimi preslikavami. Rešil je precej star problem o obstoju holomorfnih preslikav brez kritičnih točk na Steinovih mnogoterostih in v zvezi s tem vprašanje  iz 1989, ki ga je zastavil Mihail Gromov.
  1975 je maturiral na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani. L. 1980 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.  1985 je iz matematike doktoriral na University of Washington v Seattlu, ZDA. Med študijem v Seattlu je bil prejemnik Fulbrightove štipendije, eno leto pa prestižne Sloanove. 1985 se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani in je bil 1986-89 docent, 1989-93 izredni profesor. Prejel je Kidričevo nagrado 1988. Od 1991 je bil dve leti gostujoči profesor na University Wisconsin –Madison v ZDA, prav tam 1993-94 izredni profesor in od 1994-2000 redni profesor. Istega leta, 1994, je dobil naziv rednega profesorja tudi v Ljubljani. Sedaj je zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko. Dekan je bil najprej v letih 2007-2009, izvoljen pa je spet za obdobje 2011-2013. 1999 je postal izredni član SAZU, 2005 redni.
  
  Razen na Univerzi Wisconsin v Madisonu je bil gostujoči profesor na Université de Provence v Marsellu, Francija, 1986, na inštitutu Mittag-Leffler v Stockholmu, Švedska, 1987/88, na inštitutu Max Planck v Bonnu, Nemčija, 1990, Université de Lille, Francija, 1994, na Universitá degli Studi v Rimu,Italija, 2007 in na Univesität Bern, Švica, 2007. Vabljena predavanja je imel na več kot 70 mednarodnih konferencah, na 10 je bil v programskih odborih. Je recenzent in član ekspertnih teles pri ocenjevanju znanstvenih projektov v ameriški znanstveni fundaciji (NSF), pri švedski znanstveni fundaciji (NFR) in pri Švedski kraljevi akademiji znanosti in v Sloveniji,od  2011 za naravoslovne in matematične vede pri ARRS.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Franc Aleksandra
  Diplomirala je 2007 na raziskovalni študijski smeri oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Je mlada raziskovalka na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko in asistentka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. 
  
  Za diplomsko nalogo O Whiteheadovi neenakosti je dobila študentsko Prešernovo nagrado. Objavljeno ima samostojni originalni znanstveni članek in v soavtorstvu 2 prispevka na znanstveni konferenci, vse iz topologije, ter samostojni strokovni članek.
  
  Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Galič Franc
  Matematik.
  Diplomiral je 1955 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo v Ljubljani, 1962-64, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, 1964-66, višji predavatelj na Pedagoški akademiji, 1966-81, prorektor Univerze v Ljubljani (tedaj Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani), 1977-81. Strokovno se je ukvarjal tudi s projektom za modernizacijo pouka matematike v osnovni šoli. Prevajal je dela o pouku matematike. Bil je avtor ali soavtor nekaj učbenikov za osnovno šolo.
• Globevnik Josip
  Matematik.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Grad Janez
  Matematik.
  Diplomiral je 1958 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral 1973 na univerzi v Zagrebu.  Izpopolnjeval se je v Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu, na univerzi v Birnighamu in na Inštitutu za jedrsko fiziko v Bonnu. V letih 1957-72 je delal na IJS in deloma hkrati na Računskem centru Univerze v Ljubljani, 1968-71. Predstojnik Računskega centra je bil 1972-75. Od 1985 je redni profesor za matematiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Izdal je 5 učbenikov, najbolj znana sta Cobol, 1975, Programski jezik fortran, 1977. Je soavtor 2 monografij, vodja 18 raziskovalnih projektov, avtor več kot 50 znanstvenih člankov in referatov.
• Grasselli Jože
  Matematik.
  Diplomiral je iz matematike 1951 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Nekaj let je poučeval matematiko na gimnazijah v Murski Soboti in v Celju. 1957 je postal asistent na Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Doktoriral je 1961; mentor je bil Ivan Vidav, disertacija Sebi adjungirani elementi Banachove algebre brez enote. Po doktoratu je bil izbran za docenta na novoustanovljeni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1973 je bil izvoljen za izrednega in 1978 za rednega profesorja matematike na Oddelku za matematiko in mehaniko. Matematikom je predaval linearno algebro in algebro, matematiko kemikom, farmacevtom, gradbenikom, tekstilcem.
  
  1964 je v Publications of the Department of Mathematics objavil rezultate raziskave v povezavi s svojim doktorskim delom. Raziskoval je še v nekaj projektih. Druge njegove objave so strokovni članki iz različnih področij, predvsem iz teorije števil, v Obzorniku za matematiko in fiziko in Preseku, 23 do leta 1995. Pri pisanju za mlade bralce Preseka je bila značilnost njegovega pisanja, privlačnost in razumljivost, še posebej pomembna. Je avtor knjig Osnove teorije števil, 1966, Linearna algebra (v Višji matematiki II), 1975, Algebraična števila, 1983, Diofantske enačbe, 1984, Teorija števil, 1985, Diofantski približki, 1992, in daleč najobsežnejše, Enciklopedija števil, 2008.
  
  Vsa profesorska leta je bil miren in prijazen predavatelj, strog, a korekten na izpitih, priljubljen kot mentor diplomskih del matematikov. Trudil se je privzgojiti občutek za matematično strogost, za eksaktno formulacijo zastavljenega problema in dobljene rešitve. Kljub temu, da je poučeval bodoče inženirje, ki jim je bila, vsaj nekaterim, matematika že apriori težko breme, se študentje niso pritoževali nad njim.
  
  1967-1970 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, v Društvu je velikokrat predaval srednješolcem in učiteljem, zlasti o teoriji števil. Zaradi vseh njegovih raznolikih zaslug za slovensko matematiko je bil 1994 izvoljen za častnega člana Društva.
  
  (Viri: [1] OMF 42 (1995), str. 63, 64, Milan Hladnik, Sedemdeset let profesorja Josipa Grasselija – častnega člana društva)
  Povezave
  
  Častni člani DMFA Slovenije
• Hallerstein Avguštin
  Jezuit, misijonar, astronom, matematik.
  V Ljubljani je študiral filozofijo, v Grazu in na Dunaju astronomijo in matematiko. Po sprejemu v jezuitski red je v kolegiju nekaj let poučeval slovnico, 1735 je dobil dovoljenje za nastop misijonarske službe na Kitajskem. Med potovanjem se je v Macau izpopolnjeval v matematiki in se učil kitajščine ter naredil zemljevid mesta in okolice. 1746 je na cesarskem dvoru v Pekingu postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Začel je s službo dvornega astronoma. Nekatera opazovanja, kot jih je opravil Hallerstein, npr. prehoda Merkurja čez ploskev Sonca, so bila še v prvi polovici 20. stoletja del standardnih astronomskih metod. Izdelal oziroma vodil je izdelavo več  astronomskih instrumentov, ki so še dolgo služili kasnejšim kitajskim dvornim astronomom. V kitajski državni hierarhiji je dosegel mandarinstvo II. stopnje. Štirikrat je prepotoval Kitajsko. Kartiral je Mandžurijo.
• Hermannus de Carinthia
  Po rodu je bil iz Koroške ali severne Istre. Filozofsko in filološko izobrazbo si je pridobil v Chartresu. Kot prevajalec in znanstvenik je delal v južni Franciji in na univerzah v Španiji. Vsega njegovega dela ne poznamo. Najpomembnejši je prevod Ptolomejevega dela Planispherium (1143), po katerem so začeli poučevati astronomijo. Originalna pa je njegova razprava De esentiis (1143). V njej piše o 5 aristotelovskih kategorijah. Iz arabščine je prevedel Evklidove Elemente. Prvi je prevajal Koran v latinščino. Bil je med prvimi posredniki arabske kulture Evropi. Pripisujejo mu prevode iz astronomije, matematike in meteorologije, o merah, krogih, korenjenju, o dežju, o uporabi astrolaba. Njegovo delo naj bi imelo velik vpliv na srednjeveško astronomijo.
• Hladnik Milan
  Matematik.
  Je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
  Bibliografskih enot je skupaj 176. Objavljenih ima 19 izvirnih znanstvenih člankov in 6 preglednih, 7 strokovnih in prav toliko poljudnih člankov, večino v Obzorniku in Preseku in 23 predstavitev knjig. V zbirki Sigma sta bili objavljeni knjigi Moderna kvadratura kroga, 1995, Konveksne množice v ravnini, 1997. Visokošolskih učbenikov ima v soavtorstvu kar 13: Rešene naloge iz analize I, 1972, Uvod v teorijo C*-algeber, 1979, 1982, Naloge in primeri iz funkcionalne analize in teorije mere, 1980, 1985, Naloge in problemi iz matematične analize. Del I. Množice in števila, 1982, 1988, Verjetnost in statistika: zapiski predavanj, 2002, Realna analiza: zapiski predavanj, 2006, Uvod v harmonično analizo na lokalno kompaktnih grupah: zapiski predavanj, 2007, Analiza I: zapiski predavanj, 2010. Med 1974 in 1991 je bil soavtor 19 končnih poročil o raziskavah Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani s področij: vektorske analitične funkcije, analitične funkcije v neskončno dimenzijah, funkcionalna analiza v linearnih topoloških prostorih, spektralni invariantni podprostori, spektralne konstrukcije navideznih predstavitev, spektralnost elementarnih operatorjev, posplošene ekstremne točke, Cauchyjeva funkcijska enačba.
  [2] Fakulteta za matematiko in fiziko
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Hočevar Franc
  Profesor matematike, avtor srednješolskih učbenikov.
  V gimnaziji v Ljubljani se je navdušil za matematiko. Pri profesorju Ludwigu Boltzmannu je na dunajski univerzi doktoriral 1875 (po drugem viru 1876), torej ne starejši od 23 let. Po učiteljskih izpitih 1876 je začel poučevanje kot asistent na tehniški visoki šoli na Dunaju. Potem je dve leti  poučeval na gimnaziji v Innsbrucku in se na tamkajšnji univerzi habilitiral za privatnega docenta, nekakšno licenco za neplačana predavanja. Ko se je prijavil na prosto mesto na tehniški visoki šoli v Brnu, je bil zlahka izvoljen najprej za izrednega, nato za rednega profesorja. Po 4 letih je začel delo na tehniški visoki šoli v Grazu. Kasneje je bil dolga leta dekan strojne fakultete in imenovan za dvornega svetnika.
  Zavzemal se je za uvedbo odvoda in integrala v srednjo šolo. Njegovi učbeniki so bili prevedeni v več jezikov, v slovenščino žal ne. So jedrnati, jasni, pregledni, razumljivi, a nikoli na škodo matematične natančnosti. V učbenikih sta uravnoteženi teorija in uporaba, izbrane so primerne in koristne naloge, take, ki naj pri dijakih vzbude zanimanje za matematiko.
• Indihar Stanko
  Matematik.
  Diplomiral je 1965, doktoriral 1975 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Po diplomi je delal na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kasneje na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, tudi kot redni profesor. Raziskovalno se je ukvarjal z operacijskim raziskovanjem. V soavtorstvu je o tem objavil več razprav. Je avtor ali soavtor več učbenikov za matematiko na ekonomskih fakultetah.
• Jamnik Rajko
  Matematik.
  Diplomiral je 1950 na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani in 1961 doktoriral z disertacijo O polnih sistemih paroma neodvisnih slučajnih spremenljivk. Od 1951 do 1957 je bil profesor matematike na gimnaziji v Trbovljah, nato je bil izvoljen za sodelavca Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, od 1974 je bil redni profesor. Ukvarjal se je z matematično analizo, verjetnostnim računom in matematično statistiko. Napisal je vrsto univerzitetnih učbenikov iz obravnavanih področij: Matematična statistika, 1980, Verjetnostni račun in statistika, 1988 in več znanstvenih in strokovnih razprav. Je tudi avtor dveh splošno informativnih matematičnih knjig: Teorija iger, 1973, Elementi teorije informacij, 1974.
• Jeran Fran
  Matematik.
  Bil je dolgoletni profesor matematike, fizike in opisne geometrije na ljubljanski realki in tudi ravnatelj te šole. Veljal je za dobrega metodika. Sam ali v soavtorstvu je napisal številne srednješolske učbenike. Najbolj znan in uporabljan je bil iz leta 1920, Osnovni pojmi opisne geometrije.
• Kac Milan
  Matematik.
  Profesor matematike na Klasični gimnaziji v Mariboru, kasneje na Tehniški fakulteti v Mariboru.
  Po nižji gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani se je vpisal na trgovsko akademijo. Študij je prekinila 2. svetovna vojna. Iz izgnanstva v Srbiji je pobegnil na Madžarsko in tam dokončal trgovsko akademijo, še med vojno. Zaradi dolgega služenja vojaščine se je lahko vpisal na študij matematike v Ljubljani šele 1949. Diplomiral je 1953. Pred diplomo in po njej je do 1960 poučeval matematiko na sedanji I. gimnaziji v Mariboru, tedaj Klasični gimnaziji. Po 1960 je predaval na Višji tehniški šoli, sedanji Tehniški fakulteti v Mariboru, vse do upokojitve 1991, pa tudi še kasneje. Doktoriral je 1975 na Tehniški visoki šoli v Gradcu (Grazu) z disertacijo: Über den Aufbau des inneren Abstandes in einer Klasse von verallgemeinerten metrischen Räumen.
  
  Za njegovo poklicno delo je značilen izreden posluh za probleme, s katerimi se ob matematiki srečujejo učenci, študenti, učitelji, tehniki. Bil je odličen pedagog in vsestransko razgledan učitelj. Sodeloval je pri vzgoji prvih strokovnjakov za delo z računalniki. Zelo veliko je predaval, tako, da je bilo število njegovih fakultetnih predavanj že primerljivo z obveznostmi srednješolskega profesorja. Kljub temu je našel čas za pisanje več višješolskih učbenikov matematike in računalništva: Opis digitalnega računalniškega …, s soavtorjem, 1977, Matematika I, 385 str., 1981, Računalništvo: gradivo s tečaja …, s soavtorji, 1972, Zbirka nalog iz matematike I in II, 201 str., 1988. Napisal je še okoli s soavtorji 25 različnih učbeniških gradiv in s soavtorji 15 zaključnih poročil o raziskavah. Bil je mentor pri 2 doktoratih (1991, 1993)
  
  (Viri: [1], OMF 39 (1992), str. III,Ciril Velkovrh: Častni člani DMFA Slovenije v letu 1991 – prof. dr. Milan Kac),[2] MaFiRa-Wiki)
• Klep Igor
  Matematik. Je docent za matematiko na FNM Univerze v Mariboru. Raziskuje v realni algebri.
  
  Kot maturant Gimnazije Ptuj je bil 1996 član slovenske ekipe na 37. mednarodni matematični olimpijadi v Bombaju. Dosegel je bronasto medaljo. Diplomiral je 2001 in za diplomsko delo Homogeni izrek o pozitivnosti dobil Prešernovo nagrado študentom. Doktoriral je 2006 na Univerzi  v Ljubljani z disertacijo Realni spekter nekomutativnega kolobarja in vložitve urejenih in  *-urejenih celih kolobarjev v obsege pod mentorstvom Jake Cimpriča. Je docent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in na Fakulteti za naravoslovje in matematiko (FNM) Univerze v Mariboru.
  
  [3] Oddelek za matematiko in računalništvo, Fakuleta za naravoslovje in matematiko  
  [4] bibliografija na izum.si
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  Fakulteta za naravoslovje in matematiko
• Klinc Tomaž
  Diplomiral je 1961 na Fakulteti za elektrotehniko v Beogradu in doktoriral 1969 na univerzi Cornell (Ithaca, ZDA). V letih 1961-67 je dela s prekinitvami na Inštitutu Jožef Štefan, Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani 1969-71 in od 1971 na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, od 1977 je izredni profesor. Ukvarja se z vprašanji transportne teorije nevtronov in s kinetično teorijo plinov. Objavil je 10 znanstvenih del in učbenik matematike za študente strojništva, v dveh delih, 1986, 1988.
• Knap Žiga
  Matematik, filozof. Ukvarjal se je z logiko in metodologijo filozofije in uporabo matematike v družbenih vedah.
  
  Študiral je matematiko, diplomiral 1960, in filozofijo, diplomiral 1961, oboje na Univerzi v Ljubljani. Doktoriral je iz filozofije na Univerzi v Ljubljani 1985. Mentor je bil Frane Jerman, disertacija ima naslov Filozofski in metodološki problemi teorije sistemov.
  Po diplomi se je zaposlil na inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je 1963 – 67 na Katedri za matematično logiko in kibernetiko na Univerzi Lomonosova v Moskvi in 1973 na Univerzi v Edinburhgu. Na filozofski fakulteti je metodološke predmete začel predavati 1976, od 1988 naprej tudi logiko. Za rednega profesorja je bil habilitiran 1993. 2002 je bil mentor 1 doktorandu. Sodeloval je pri več raziskovalnih projektih, 1993-1996 pri Phenomenology and Cognitive Science v okviru TEMPUS-a, 1994-1996 pri Logika, filozofija znanosti in kognitivna veda ter Formalne strukture v modelih stvarnosti, spoznanja in duha, 1996-1999. Objavljenih ima 6 originalnih znanstvenih člankov, 11 znanstvenih prispevkov na konferencah, 29 poročil o raziskovalnih projektih.  Je soavtor monografije Program razvoja teoretičnih in aplikativnih vidikov diskretne matematike za potrebe družbenih ved, 1976. Je prevajalec znane knjige G. Polya: Kako rešujemo matematične probleme, 1989. Vseh bibliografskih enot je naštetih 111.
• Kobav Andrej
  Bil je član Družbe Jezusove (jezuitov). V Ljubljani in v Gradcu je poučeval gramatiko, retoriko in matematiko. Na Dunaju je 1643 izdal knjigo Vindiciae astronomicae teoreticae pro Dionysio cognomento Exiguo … seu nato, morte redivivivoque Iesu homini Deo … vota disertatio; v njej so datumi Kristusovega rojstva, smrti in vstajenja, ki jih je ugotavljal, ter tabele o premakljivih cerkvenih praznikih za čas od Kristusovega rojstva do sredine 17. stoletja. Knjiga kaže na široko Kobavovo razgledanost v astronomiji, geografiji, zgodovini in teologiji ter je pomembno delo o koledarju.
• Kodre Alojz
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Kozak Jernej
  Matematik.
  Diplomiral je 1969 in doktoriral 1978 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na Univerzi v Madisonu (Wisconsin). 1975-79 je bil vodja računskega centra FNT. 1979 je bil izvoljen za docenta na FNT, 1990 direktor Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarja se z numerično in računalniško matematiko. Napisal je knjigi Podatkovne strukture in algoritmi, Ljubljana 1986, Od računala do urejanja besedil, Ljubljana 1986. Objavljenih ima nad 20 člankov v matematičnih revijah.
  
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Kramar Edvard
  Matematik.
  Diplomiral je 1970 in doktoriral 1977 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Od 1978 dela na FNT, od 1988 kot izredni profesor. Področje njegovega dela je funkcionalna analiza. Objavil je več znanstvenih člankov v mednarodnih matematičnih revijah, več strokovno informativnih člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko in izdal nekaj skript.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Križan Josip
  Matematik, fizik. Filozof.
  Po študiju matematike, fizike in filozofije v Gradcu, kjer je diplomiral 1867, doktoriral 1869, je bil gimnazijski profesor, večinoma v Varaždinu. V hrvaščini je 1885 izdal knjigo O čustvima, v Popotniku pa je 1886 izhajalo delo Logika, ki je v knjižni obliki izšlo 1887 v Mariboru. Je prvi slovenski učbenik logike in je terminološko primerljiv s tedanjimi nemškimi učbeniki. Sestavljen je iz dveh delov: iz formalne logike z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju in iz metodologije z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekateri termini so se obdržali.
• Križanič France
  Matematik, univerzitetni profesor. Največji slovenski matematični pisatelj.
  Diplomiral je 1951 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, doktoriral pod mentorstvom prof. I. Vidava 1955 z disertacijo Linearni funkcionali v Banachovem prostoru in osnovni lemma variacijskega računa. Do upokojitve 1996 je bil univerzitetni profesor matematike, večinoma na oddelku za matematiko. Predaval je začetne tečaje visokošolske matematike, navadne in parcialne diferencialne enačbe, ob vpeljavi smeri tehniška matematika tudi računalniške predmete, specialna poglavja iz matematike za podiplomske študente fizike. Med prvimi v Sloveniji se je ukvarjal s funkcionalno analizo.
  
  Od leta 1963 do 1970 je spisal srednješolske učbenike za vse štiri letnike. V njih je večino snovi podal na čisto nov način. Med 1980 in 1994 je izšla nova verzija srednješolskih učbenikov, zelo moderna in strokovno zelo zahtevna. V zadnjih letih pisanja in življenja je mojstrsko obvladal pisanje v urejevalniku »LATEH«, tako da so njegovi rokopisi lahko šli naravnost v tiskarno.
  
  Vestno in skrbno je opravljal vodstvene in administrativne funkcije od uredništva zbirk DMFA do dekanstva fakultete. Iz časov samoupravljanja je objavil znameniti stavek:»Klečeča univerza je sramota zanjo in za tistega, pred katerim kleči.« Ne le z matematiko in nje poučevanjem, ukvarjal se je z mnogimi in raznovrstnimi intelektualnimi področji, jezikoslovjem, literaturo,zlasti rusko in vzhodnih kultur, pisal je poezijo. Ljudje širokih pogledov in vizij, kot je bil profesor Križanič, so dandanašnji redki.
• Kuhelj Anton
  Čeprav elektrotehnik po izobrazbi, se je večino delovne dobe posvečal mehaniki. Uveljavil se je s preučevanjem dedukcij v teoriji lupin in z delom pri hidrodinamiki turbin. Na več tehniških fakultetah je na diplomskih in podiplomskih tečajih predaval matematiko, teoretično in tehnično mehaniko točk, togih, elastičnih in plastičnih teles ter kontinuov, dinamiko, hidrodinamiko in letalstvo. Je med začetniki slovenskega letalstva. Veliko je sodeloval s S. Bloudkom pri jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letalih. Prvo letalo je poletelo 1930, zadnje 1954. Sodeloval je pri revijah Applied Mechanics Review in Zentralblatt für Mathematik ter pri družbi Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik v Berlinu.
• Kunc Karel
  Profesor matematike in fizike. Avtor učbenikov.
  Matematiko in fiziko je študiral na dunajski univerzi in 10. junija 1906 opravil izpit za učitelja matematike in fizike z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Od 1906 do 1910 je poučeval na višji realki v Ljubljani, od 1910 do 1922 na gimnaziji v Novem mestu, od 1922 do upokojitve 1940 na Kraljevi prvi državni gimnaziji v Ljubljani, po letu 1929 imenovani Državni klasični gimnaziji. Napisal je učbenike: Aritmetika za I., II. in III.  razred srednjih šol, 1928, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 1929, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol, 1932, Aritmetika in algebra za VII. razred srednjih šol, 1934, Fizika za nižje razrede srednjih šol, druga izdaja, 1934, Aritmetika in algebra za VIII. razred srednjih šol, 1939.
  
  (vir: Spominska obeležja slovenskim matematikom in fizikom)
• Kuščer Ivan
  Diplomiral je 1941 iz matematike in fizike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktoriral je 1951. Od 1946 naprej je bil zaposlen na Prirodoslovno-matematični fakulteti ljubljanske univerze.
  1959 je bil izvoljen za izrednega, 1963 za rednega profesorja fizike. Od 1963 –  1965 se je izpopolnjeval na univerzah v ZDA v teoriji transporta nevtronov v jedrskih reaktorjih. Z raziskovanjem teh in sorodnih področij je kasneje raziskoval na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Med 1965 in 1968 je bil direktor tega inštituta. Sodeloval je pri načrtovanju in izvedbi študija fizike na različnih stopnjah in pri načrtovanju pouka v srednjih šolah.
• Kvaternik Franc
  Diplomiral je 1946 na ljubljanski Filozofski fakulteti. Fiziko in matematiko je poučeval na srednjih šolah v Sloveniji. Natančneje se je ukvarjal z metodično – pedagoško problematiko.  Sam ali s sodelavci je napisal več srednješolskih učbenikov za fiziko: Fizikalni priročnik z zbirko nalog za višje razrede srednjih šol, Ljubljana 1955, Fizika za višje razrede srednjih šol I, II, III, Ljubljana 1957-58, Fizika za srednje šole I, Mehanika, Ljubljana 1970. Desetletje in pol (1960-74) je bil urednik Obzornika za matematiko in fiziko.
• Lah Ivo
  Matematik, statistik, zavarovalniški  strokovnjak.
  Specializiral se je  v zavarovalniški matematiki. Med 1921 in 1950 je bil  aktuar  pri socialnem zavarovanju v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Do 1956 je bil nato pri zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Oblikoval je odškodninske zahtevke pri sklepanju mirovnih pogodb z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko.
  Objavil je 119 člankov v domačem in tujem tisku, med njimi teoretične razprave iz demografske statistike in zavarovalne matematike. Odkril je Lahove formule. Obsežnejši knjigi sta O rojstvih, življenju in umiranju Slovencev iz 1942 in Računske osnovice životnog osiguranja iz 1947, ki je bila iz političnih razlogov večji del uničena.
• Legiša Peter
  Matematik.
  Je avtor ali soavtor večjega števila srednješolskih učbenikov za matematiko: Matematika. Kotne funkcije, trigonometrija, Ljubljana 1985, Matematika. Polinomi, racionalne funkcije, krivulje drugega reda, Ljubljana 1985, Matematika I. Geometrija v ravnini, Ljubljana 1987, Matematika. Odvod, integral, 1990, Matematika. Realna števila, linearna funkcija, Ljubljana 1991.
  
  O njegovih učbenikih kroži anekdota, kako jih je francoski matematik in didaktik matematike omenjal kot zgled, da »vendarle nekje na svetu še vedno uporabljajo učbenike srednješolcem primerne matematične strogosti« .
  
  Je uspešen amaterski fotograf.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 118, Legiša, Peter)
  
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Lep Jožef
  Matematik.
• Lorger Stanko
  Matematik. Atlet.
  Diplomiral je 1964 iz matematike, z licenco poučevanja matematike in fizike v srednji šoli,  na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Že pred diplomo je učil matematiko na Ekonomski srednji šoli v Celju, nato je poučevanje na isti šoli nadaljeval  vse do upokojitve. Znan je bil kot dober metodik. 1973-75 je bil predsednik celjske podružnice Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
  
  Slovel je po svoji bleščeči atletski karieri. Z rekordnimi hitrostmi na kratke proge in v sprintu čez visoke ovire je začel kot kadet Atletskega društva Kladivar v Celju. 1951-62 je bil član jugoslovanske atletske reprezentance. Na 110 m z ovirami je 1958 postavil (slovenski in jugoslovanski) rekord 13,8 s, ki potem ni bil izboljšan celih 18 let. Trikrat je nastopil na olimpijskih igrah in 1956 je dosegel  5. mesto. 1958 je bil na evropskem prvenstvu 2.
• Mankoč-Borštnik Norma
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko )
• Markič Mihael
  Filozof, logik, matematik.
• Marušič Dragan
  Matematik. 2011 je bil izvoljen za rektorja Univerze na Primorskem. Raziskuje v algebrajski teoriji grafov.
  Diplomiral je 1977 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Doktoriral je 1981 pod mentorstvom profesorja Crispina Nash-Williamsa na Univerzi v Readingu, Anglija. Na isti univerzi je ostal do 1984 na podoktorskem izobraževanju. Od 1984-1987 je poučeval na Univerzi v Minnesotti, naslednja 3 leta na Univerzi v Kaliforniji, Santa Cruz. 1989 se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani. Več let je delal na Pedagoški akademiji. 1990 je dal pobudo za ustanovitev Univerze na Primorskem. Bil je med ustanovitelji Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Vzgojil je skupino vrhunskih raziskovalcev in dosegel, da je UP eden izmed štirih svetovnih raziskovalnih središč algebrajske teorije grafov.
• Matek Blaž
  Učitelj matematike. Pisec učbenikov.
  Maturiral je na celjski gimnaziji. 1984 je na univerzi v Grazu opravil državni izpit za profesorja matematike in fizike. Eno leto je poučeval na gimnaziji v Celju in nato do prezgodnje smrti na gimnaziji v Mariboru. Izdal je knjigi rešitev matematičnih nalog in pisal slovenske matematične učbenike za srednje šole: Aritmetika I, II, 1896, 1898, Geometrija I, II, 1896. Matkove učbenike so v prirejeni obliki uporabljali tudi po 1. svetovni vojni. Ti učbeniki so bili prvi, izvirno napisani v slovenščini, torej ne, kot na primer Močnikovi in Hočevarjevi, najprej napisani v nemščini in potem prevedeni v slovenščino. Pri pisanju je uspešno  reševal probleme slovenskega matematičnega izrazoslovja.
• Mazi Josip
  Matematik. Pisec učbenikov.
  Matematiko in opisno geometrijo je študiral na Visoki tehnični šoli in univerzi na Dunaju ter 1906 opravil profesorski izpit. Služboval je na ljubljanski realki in tu postal 1919 direktor.  Napisal ali po Blažu Matku priredil je slovenske učbenike za geometrijo od 1. do 5. razreda srednjih šol: Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol, 1909, Geometrija za drugi razred srednjih šol, 1910, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije, 1910, Geometrija za tretji razred srednjih šol, 1911, Geometrija za nižje razrede srednjih šol, 1920.
• Miklavčič Milan
  Matematik.
  Doktoriral je 1981 na Virginia Polytechnic Institute and State University. Je izredni profesor na Državni univerzi Michigan. Ukvarja se z uporabno matematiko in numerično analizo.
• Mikola Sándor
  Diplomiral je 1895 iz fizike in matematike na Univerzi v Budimpešti. Od 1898 je bil profesor na Evangeličanski gimnaziji, 1928-35 njen ravnatelj. Na mirovni konferenci 1919 v Parizu je bil izvedenec madžarske delegacije; zavzemal se je za to, da bi bilo Prekmurje del Madžarske. 1920-21 je v Budimpešti urejal iredentistični list Domovina, v katerem je med drugim dokazoval tako imenovani vendski izvor Slovencev med Muro in Rabo. Med 2. svetovno vojno je bil predsednik raznarodovalnega Madžarskega izobraževalnega društva Vendske krajine. 1945 je bil zaprt v taborišču Sterntal (Kidričevo).
• Močnik Franc
  Matematik. Pisec učbenikov matematike in metodik pouka matematike za osnovne in srednje šole.
  
  Bogoslovje v Gorici je končal 1836, potem je poučeval na goriški normalki in študiral na filozofski fakulteti univerze v Grazu. Promoviral je 1840. S profesuro na tehniški akademiji v Lvovu je začel 1846, na univerzi v Olomoucu 1849. Od 1869 do 1871 je bil deželni šolski nadzornik za Štajersko, prej že 18 let v drugih šolskih uradniških službah. Prizadeval si je za boljše izobraževanje učiteljev. Za Kranjsko in Štajersko je dosegel večje število ur pouka v slovenščini. 1871 je po odlikovanju z redom železne krone 3. stopnje dobil viteški naslov.
  Močnik se je najbolj uveljavil kot pisec učbenikov matematike za osnovno in srednjo šolo ter metodik poučevanja matematike. Pisal je v nemščini. Prva knjiga metodike je izšla 1846 v Ljubljani: Poučevanje štirih računskih operacij, iz katerih so se razvili postopki in bistvene lastnosti številskega sistema. Sestavil je večje število računic za ljudske šole. V nižjih razredih je zahteval računanje na pamet (»iz glave«). Metodične knjige imajo naslove kot Metodika pisnega računanja v primerni povezavi z računanjem na pamet, napisana za učitelje 3. in 4.razreda. 1850 je na Dunaju izšlo več učbenikov aritmetike, algebre in geometrije za nižje in višje razrede gimnazij in realk z naslovi Učbenik aritmetike, Učbenik algebre, Učbenik geometrije. Dodal je še nekaj priročnikov in logaritemskih tabel. Napisal je več kot 70 različnih šolskih knjig, veliko so jih za njim predelali drugi avtorji. 25 njegovih šolskih knjig je bilo prevedenih v slovenščino, prevajano je bilo v vsega 12 jezikov. Vseh izdaj je okrog 1200, od tega 730 izvirnih izdaj v nemščini in 150 v slovenščini, ostalo v drugih jezikih.
• Mohar Bojan
  Matematik.
  V prvi polovici septembra 2016 je bilo objavljeno, da je Bojanu Moharju izročena Eulerjeva medalja. Od leta 1993 naprej dobita vsako leto največ dva matematika Eulerjevo medaljo za visoke dosežke na področju teorije grafov – teorija grafov obravnava splošne zakonitosti grafovskih problemov, npr., ali je možno v enem obhodu brez ponavljanja poti iti po ljubljanskih mostovih, po vsakem enkrat in brez izpuščanja prehodov. (Opomba: Bližnji »ljubljanski« mostovi naj nadomeščajo nekoliko bolj oddaljene »koenigsberške«. »O mostovih« je premišljal Leonhard Euler pred 300 leti in ne B. Mohar pred 30.)
  »Izjemno raziskovanje v obdobju treh desetletij Bojana Moharja uvršča med najpomembnejše svetovne diskretne matematike. Njegovi globoki in pomembni prispevki so dramatično izboljšali naše razumevanje strukturnih lastnosti grafov. Njegov opus med drugim obsega topološko teorijo grafov, grafovske minorje, neskončne grafe, spektralno teorijo grafov, algebraično teorijo grafov in računsko geometrijo.«
  Bojan Mohar je redni profesor dveh univerz, University Simon Fraser, Vancouver, Kanada in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
  Sandi Klavžar, FMF UL, Matematik Bojan Mohar prejemnik Eulerjeve medalje, Delo, 24. november 2016, str. 15. 
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Molinaro Ivan
  Matematik.
  Srednješolski profesor matematike z zelo obsežnim strokovnim znanjem. Pisec in recenzent učbenikov.
  V študij matematike na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je vpisal 1922. Diplomiral je 1928. Osem let je bil profesor matematike v gimnaziji na Ptuju. Med tem časom se je v študijskem letu 1931/32 v matematiki izpopolnjeval na Sorbonni v Parizu. Od 1936 do 1940 je poučeval na 3. gimnaziji v Ljubljani, od 1940 do 1945 na 4. gimnaziji. Leta 1945 je nekaj mesecev poučeval v Celju, od 1945 do 1948 zopet na 4. gimnaziji v Ljubljani in od 1948 do 1951 na 3. gimnaziji v Ljubljani. Od takrat do upokojitve je poučeval na gimnaziji v Mostah.
  
  Pri svojem delu je bil izredno natančen. Učenci so ga cenili in spoštovali tudi zaradi doslednega in poštenega ocenjevanja. Sodeloval je pri pisanju in recenzijah učbenikov matematike za osnovno in za srednjo šolo. Soavtorstvo Zbirke vaj iz aritmetike, algebre in analize za III. razred srednjih šol mu je bilo pripisano prav zaradi izredno skrbne recenzije.
• Moljk Anton
  Bil je predsednik organizacijskega odbora prvih 4 mednarodnih konferenc Znanost in družba. Spodbudil je ustanovitev Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, sodeloval je pri gradnji in opremi ter bil od 1968 do 1972 direktor. Sodeloval je pri začetkih izhajanja Obzornika za matematiko in fiziko.
• Munda Marija
  Diplomirala je 1957 na Univerzi v Ljubljani. Od 1957-59 je poučevala matematiko na I. gimnaziji v Mariboru, od 1959-81 na II. gimnaziji v Mariboru. 1981 se je zaradi bolezni predčasno upokojila.
  Izpeljala je spremljavo in evalvacijo novih gimnazijskih učbenikov matematike,pripravila zvezek nalog k novim učbenikom  in obsežno zbirko maturitetnih nalog.
  Veliko je delala v Društvu matematikov, fizikov in astronomov. 15 let je bila tajnica mariborske podružnice, organizirala je dve vseslovenski tekmovanji iz matematike, 1972, 1978, tekmovanje iz fizike 1976 in društveni občni zbor 1978.
  1991 je bila imenovana za častno članico DMFA.
• Omladič Matjaž
  Matematik.
  Diplomiral je 1973 in doktoriral 1980 na oddelku za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Na istem oddelku, na sedanji Fakulteti za matematiko in fiziko, se je zaposlil 1973, bil 1987 izvoljen za izrednega in 1992 za rednega profesorja. Bil je tudi gostujoči profesor na več univerzah, npr. 1987/88 na Univerzi Dalhousie, Kanada, in vabljen na znanstvene ustanove in konference. Je član Ameriškega matematičnega združenja in ocenjevalec publikacije Mathematical Reviews.
  
  Raziskuje vprašanja teorije operatorjev. Med pomembnejšimi dosežki je dokaz obstoja invariantnega podprostora za skalarno n-spektralne operatorje. Objavil je več kot 30 člankov v mednarodnih matematičnih revijah. V soavtorstvu z doktorandi piše tudi članke v domače revije, npr. Obzornik za matematiko in fiziko.
  Po številu doktoratov pod njegovim mentorstvom (več kot 15) je verjetno trenutno najuspešnejši učitelj mlajših matematikov raziskovalcev.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko
  (vir: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko)
• Pahor Sergej
  Profesor fizike, ukvarjal se je s povezavo fizike z matematiko.
  Po klasični gimnaziji se je vpisal na tedaj novoustanovljeni študij tehniške fizike. Diplomiral je 1959 in 1964 doktoriral pri profesorju Ivanu Kuščerju z disertacijo Prehod svetlobe skozi debele plasti motnih snovi. Po diplomi je prevzel delo asistenta za Praktikum I, leta 1969 je bil izvoljen za izrednega profesorja na Katedri za fiziko. 1971 je začel s predavanji predmeta Uvod v teoretično fiziko za študente matematike. 1975 je postal redni profesor in znanstveni svetnik na IJS.
  V več mednarodnih in slovenskih revijah je objavljal številne članke. Izšli sta knjigi Uvod v analitično mehaniko, 1989, in Uvod v ravnovesno statistično fiziko, 2001. V transportni teoriji je skupaj s profesorjem Suhadolcem rešil dolgo časa odprt problem dokaza kompletnosti vektorskih lastnih funkcij v polneskončnem mediju. Tudi v splošnem se je profesor Pahor zelo rad ukvarjal s problemi, ki povezujejo fiziko z matematiko, morda tudi zato, da bi študente matematike lahko v njihovem jeziku poučil o tem, kako deluje fizika.  Pri izpeljavi fizikalnih zakonov v predavanjih za matematike je dosledno poskušal biti matematično korekten, kar pa je zelo težavna naloga. Ko je nekoč govoril o osnovah kvantne mehanike, je bila opomba profesorja E. Zakrajška (ki je prej pregledal nekaj znanih knjig o tej temi): »Predavanja niso bila povsem v redu, a v teh knjigah je to še veliko slabše.«
  
  Profesor Pahor se je na predavanja pripravljal bolj, kot je bilo v navadi in tako opravičeval svojo trditev, da lahko vsakdo dobro predava, če se le dovolj dobro pripravi in porabi za priprave dovolj časa.
• Perger Bernard
  Pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik, astronom.
  1464 je licenciat na artistični fakulteti in kasneje še na pravni fakulteti na dunajski univerzi. Tu je do 1481 predaval geometrijo,optiko, matematiko, astronomijo, latinsko slovnico, klasično književnost, pravo. 1471 je bil dekan artistične fakultete in rektor univerze. 1492-1501 je bil kraljevi superintendent na univerzi.
• Perlah Andrej
  Profesor matematike in medicine na dunajski univerzi, rektor dunajske univerze, astronom in pisec.
  Z astronomijo se je Perlah začel ukvarjati že kot študent. Komaj leto dni po diplomi 1516 je dosegel artistično licenco in začel predavati matematiko in astronomijo na dunajski univerzi. Istega leta je objavil prve astronomske efemeride, Novi almanah za leto 1518, s tabelami, povzetimi po drugih avtorjih.  Pomembno  samostojno delo z originalnimi tabelami o legi planetov so bile efemeride za leto 1529. Zadnje njegovo veliko delo so bili Komentarji Perlahovih efemerid, leta 1551. Vsa dela so izšla v latinščini na Dunaju. Konstruiral je nekaj kotomernih astronomskih instrumentov in z njimi uspešno opazoval Merkur, kar je bilo tedaj redko opazovanje.
  Znani slovenski matematiki od 12. do 18. stoletja
• Petek Peter
  Matematik.
  Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo je diplomiral 1967 in 1974 doktoriral. 1975 je postal docent, 1987 izredni profesor na sedanji Fakulteti za matematiko in fiziko. Od 1993 do upokojitve je bil redni profesor na Pedagoški fakulteti.
  Znanstveno je delal na področju algebrske topologije pri homologiji simetričnih grup in teorije dinamičnih sistemov pri iteraciji funkcij. Objavil je 17 znanstvenih člankov v mednarodnih matematičnih revijah in v Obzorniku za matematiko in fiziko. Napisal je 10 poljudnih člankov za Presek. 1975-77 je bil urednik Preseka. Je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
• Petek Tatjana
  Na II. gimnaziji v Mariboru jo je poučevala matematiko profesorica Marija Munda. Diplomirala in magistrirala je iz uporabne matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Doktorirala je 1999 na Pedagoški fakulteti v Mariboru z disertacijo Ohranjevalci komutativnosti in spektra. Je izredna profesorica matematike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
  
  Je poročena in ima tri otroke.
  Inštitut za matematiko in fiziko
• Peterlin Anton
  Na Univerzi v Ljubljani je 1930 diplomiral iz matematike in fizike. Naslednje leto je bil asistent na fizikalnem inštitutu tehniške fakultete. Na Dunaju se je izpopolnjeval v rentgenskem preiskovanju kristalne strukture. V letu 1936/37 je na ljubljanski univerzi prvič predaval splošno fiziko. V Berlinu je 1938 dokončal doktorski študij na Humboldtovi univerzi z odlično oceno (summa cum laude),naslov disertacije je bil Viskoznost razredčene raztopine sferoidov. 1939 je postal docent za fiziko v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil večkrat zaprt. Izredni profesor je postal 1945, od 1946 do 1960 je bil redni profesor fizike. Institut SAZU za fiziko, kasnejši IJS, je vodil od 1949 do 1959. 1955 je bil vabljeni profesor na Waynski državni univerzi (Detroit). Po 1960, ko je neprostovoljno zapustil vodenje IJS, je bil leto dni vodja fizikalnega inštituta in profesor fizike na Tehniški univerzi v Münchnu. Od 1961 do 1973 je delal na Univerzi Duke (Severna Karolina) in bil direktor Laboratorija Camilla Dreyfusa, kjer se je ukvarjal s fiziko in kemijo osno orientiranih polimerov. V letih 1973 – 1983 je delal kot pomočnik šefa za polimere v Državnem uradu za standarde v Washingtonu.
  1970 je dobil Binghamovo medaljo reološkega združenja, 1972 je dobil Fordovo nagrado Ameriškega fizikalnega društva, 1985 Kidričevo nagrado za življenjsko delo.  Imenovan je bil za častnega doktorja univerz v Mainzu in v Ljubljani. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
• Petkovšek Marko
  Matematik. Proučuje in poučuje teoretično računalništvo. Zelo znana je knjiga A=B.
  Dela na Oddelku za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete Diskretna matematika, Diskretne strukture, Izbrana poglavja iz simbolnega računanja in računalniške aritmetike, Optimizacija, Računalništvo, in na Oddelku za teoretično računalništvo Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko.
  
  Objavil je 44 znanstvenih člankov in 29 prispevkov (ter 30 povzetkov prispevkov) na mednarodnih znanstvenih konferencah,večino s soavtorji,nekaj strokovnih člankov in  5 poljudnih v Preseku, 4 visokošolske učbenike, od teh 3 s skupnim naslovom Izbrana poglavja iz računalništva.
  
  Marko Petkovšek, Herbert Wilf in Doron Zeilberger so napisali knjigo A=B, 1996, japonski prevod 1997, o kateri Donald E. Knuth pravi v predgovoru: »Znanost je tisto, kar razumemo dovolj dobro, da znamo razložiti računalniku, vse drugo je umetnost. V zadnjih letih se je precejšen del matematike iz umetnosti spremenil v znanost. Znanost napreduje torej tako, da se vanjo spreminjajo posamezne pokrajine umetnosti. V tem vam bo knjiga pomagala videti nove meje. Ko sem prišel do enačbe Sn=k(2n-2kn-k)2(2kk)2, si z nekaj začetnimi členi  1, 8, 88, 1088 nisem mogel nič pomagati do eksplicitne oblike, z Gosper-Zeilbergerjevim algoritmom pa sem se v par minutah poučil, da je n2Sn=16n-122n2-2n+1Sn-1-256(n-1)2Sn-2.«
  [1] Fakulteta za matematiko in fiziko
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Pičman Lovro
  Diplomiral je 1954 iz matematike in fizike na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani in doktoriral 1973 na Univerzi v Zagrebu. Od 1957 je delal na Inštitutu Jožef Stefan 1967 je bil izvoljen za izrednega, 1978 za rednega profesorja Oddelka za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.  Veliko je delal na tujih univerzah in znanstvenih ustanovah: 1957-59 v Koebenhavnu, 1964 na univerzah Maryland in Wisconsin, 1965 v Saclayu (Francija) in v Helsinkih, 1966 v Madrasu (Indija), 1967 v Parizu, 1969 v Edmontonu.
• Pirc Raša
  Diplomiral je 1963 in doktoriral 1968 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Od 1963 je zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan. 1971 se je izpopolnjeval na Tehniški visoki šoli v Münchnu, 1972-74 na Univerzi Utah v Salt Lake Cityju, 1974 na Univerzi Cornell v Ithaci. Od 1988 je redni profesor na oddelku za fiziko sedanje Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Bil je gostujoči profesor na univerzi V Sao Paulu v Braziliji, 1977, in na univerzi v Saarbrücknu, 1981-82, 1984-85, 1987-88.
• Pisanski Tomaž
  Matematik.
  Ukvarja se z diskretno in računalniško matematiko, predvsem s topološko teorijo grafov, z algoritmi in podatkovnimi strukturami na grafih in omrežjih, uporabo grafov v kemiji ter z diskretno optimizacijo in uporabo v finančni matematiki. Je eden od začetnikov teorije grafov in teoretičnega računalništva v Sloveniji. 1992 je ustanovil oddelek za teoretično računalništvo na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Predaval je na univerzah v 6 državah in bil med organizatorji več kot 20 znanstvenih srečanj. Bil je med ustanovitelji revije Presek. Dvakrat je bil sourednik revije Discrete Mathematics. Objavil je več kot 100 znanstvenih, strokovnih in poljudnoznansvenih člankov.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994, str. 355, Pisanski, Tomaž)
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Plemelj Josip
  Matematik.
  Matematiko je od 1894 študiral na Filozofski fakulteti na Dunaju in tu 1898 doktoriral z disertacijo s področja diferencialnih enačb. V Berlinu je nadaljeval študij (1899/99) pri F. G. Frobeniusu in L. Fuchsu in v Göttingenu (1900/01) pri C. F. Kleinu in D. Hilbertu. 1902 je postal privatni docent na dunajski univerzi, 1906 asistent na tehniški visoki šoli, 1907 izredni in 1908 redni profesor univerze v Černovicah (Ukrajina), 1912/13 je bil dekan fakultete. Zaradi politične nezanesljivosti je bil 1917 prisilno preseljen na Moravsko. Po koncu 1. svetovne vojne je bil v Ljubljani pri Deželni vladi za Slovenijo član univerzitetne komisije in tako med ustanovitelji Univerze. 1919 je bil imenovan za rednega profesorja matematike na Filozofski fakulteti. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani 1919/20. Poučeval je matematiko vse do 1957.
  
  Glavna področja njegovega raziskovanja so bila diferencialne in integralne enačbe, teorija potenciala in teorija analitičnih funkcij. Med študijem v Göttingenu je skupaj s tamkajšnimi matematiki študiral linearne integralske enačbe. Objavil je več razprav, ki so pritegnile pozornost pomembnih matematikov. Integralne enačbe je uspešno uporabljal v teoriji potenciala. V Leipzigu je 1911 izšlo delo Potentialtheoretische Untersuchungen, istega leta nagrajeno z nagrado Znanstvenega društva kneza Jablonowskega. Največji Plemljev matematični dosežek je izvirna in preprosta rešitev Riemannovega problema o obstoju diferencialne enačbe z dano monodromijsko grupo; objavljena je bila v razpravi Riemannsche Funktionenscharen mit gegebener Monodromiegruppe v Monatshefte für Mathematik und Physik, Dunaj 1908. Pri reševanju so mu pomagale formule o robnih vrednostih holomorfnih funkcij, kasneje imenovane Plemljeve formule, ki jih je odkril malo prej. Iz njegovih metod pri reševanju Riemannovega problema se je razvila teorija singularnih integralnih enačb.  Pomembni so tudi Plemljevi prispevki k teoriji analitičnih funkcij pri reševanju problema uniformizacije algebraičnih funkcij in pri formulaciji izreka o analitičnem raztegu slik ter razprave v algebri in teoriji števil.
  
  Plemljev prihod v Ljubljano 1919 je bil zelo pomemben za razvoj matematike v Sloveniji. Vzgojil je številne generacije matematikov, učiteljev matematike, inženirjev. Po 2. svetovni vojni so v Delih SAZU izšle Teorija analitičnih funkcij, 1953, Diferencialne in integralne enačbe. Teorija in uporaba, 1960, Algebra in teorija števil, 1962. Zadnje delo Problems in the Sense of Riemann and Klein (New York, London, Sydney, 1964) obravnava probleme, s katerimi se je Plemelj največ ukvarjal. Plemljeva bibliografija obsega 30 znanstvenih razprav v različnih matematičnih revijah. Bil je redni član SAZU od ustanovitve 1938 naprej, dopisni član JAZU v Zagrebu, srbske akademije znanosti v Beogradu, bavarske akademije znanosti v Münchnu. Je častni doktor Univerze v Ljubljani.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994, str. 402, 403, geslo Plemelj, Josip, avtor Ivan Vidav)      
  Povezave
• Plevnik Franc
  1951 je diplomiral iz fizike in matematike na Univerzi v Ljubljani. Poučeval je na gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani. V letih 1961-86 je predaval fiziko na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Tam je bil 1973-76 tudi direktor. V soavtorstvu je napisal 15 učbenikov in 7 didaktičnih priročnikov in metodičnih gradiv za pouk v osnovnih in srednjih šolah. Najpomembnejša njegova učbenika sta Fizika za 7. razred, 1974, in Fizika za osmi razred, 1975, ki ju je napisal skupaj z Janezom Ferbarjem.
• Povšič Jože
  Matematik.
  Diplomiral je 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 1935 je postal pomožni asistent na Inštitutu za fiziko Tehniške fakultete, 1936 suplent na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in pozneje profesor, 1959-74 tudi pomočnik ravnatelja. O pouku matematike je pisal v Sodobni pedagogiki, Pedagoškem tisku in Obzorniku za matematiko in fiziko. 1953-59 je bil urednik Zbornika pedagoških člankov. V Delih SAZU so izšle bibliografije F. Močnika, 1966, Jurija Vege, 1974 in F. Hočevarja, 1978. Iz 1978 je tudi tipkopis bibliografije R. Zupančiča, ki ga hrani SAZU. Je soavtor bibliografij J. Plemlja, R. Zupančiča in F. Hočevarja, vse iz Matematične knjižnice.
  
  Prejel je Žagarjevo nagrado. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
• Pregl Gvido
  Diplomiral je 1959 in doktoriral 1969 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1960 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je od 1973 bil vodja oddelka za pogon reaktorja. Fiziko je najprej predaval na Medicinski fakulteti in Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. 1976 je začel predavati fiziko na Visoki tehniški šoli v Mariboru. Od 1986 je tam redni profesor. 1985 in naprej je predaval radiacijsko in reaktorsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Raziskoval je področje nevtronske spektrometrije, spektrometrije gama in nevtronske radiografije. Objavil je 14 znanstvenih člankov v mednarodnih fizikalnih revijah.
• Prelovšek Peter
  Diplomiral je 1970 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in tu 1975 doktoriral. Od 1971 dela na Inštitutu  Jožef Stefan. 1986-94 je bil vodja oddelka za teoretično fiziko. Od 1974 predava na oddelku za fiziko sedanje Fakultete za matematiko in fiziko, od 1989 kot redni profesor.  Strokovno se je izpopolnjeval na Tehniški univerzi v Münchnu, 1977-78, bil je večkrat gostujoči profesor na Tehniški visoki šoli v Zürichu, 1982, 1987-88, 1992, svetovalec pri Državnem laboratoriju v Los Alamosu, 1987, in gostujoči predavatelj na Visoki tehniški šoli v Lausanni, 1992. Sam ali s sodelavci je v mednarodnih fizikalnih revijah objavil več kot 100 člankov s področja trdnih snovi, faznih prehodov v feroelektrikih, inkomenzurabilnih struktur, koreliranih elektronov in visokotemperaturnih superprevodnikov. Za raziskave v teoriji inkomenzurabilnih  sistemov je 1985 prejel Kidričevo nagrado.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Prezelj Perman Jasna
  Je docentka za področje matematične analize na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
  [4] Fakulteta za matematiko in fiziko
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Prijatelj Niko
  Matematik, učitelj matematike.
  
  Po maturi 1940 se je vpisal na Filozofsko fakulteto na matematiko s fiziko in filozofijo. Diplomiral je 1946. Na srednjih šolah je poučeval do 1957, ko je bil sprejet na eno od asistentskih mest na oddelku za matematiko. Po polletnem izpopolnjevanju na inštitutu H. Poincare je 1961 promoviral za doktorja matematike. Predmeta Elementarna matematika in Elementarna matematika z metodiko je na Višji pedagoški šoli in na oddelku za matematiko ljubljanske univerze poučeval že pred doktoratom, kasneje na oddelku za matematiko Matematiko (oziroma Analizo) 1 in 2 ter Teorijo množic, Osnove topologije, Osnove matematike. Njegova predavanja so bila virtuozna in navdušujoča, v njih je znal izraziti vso svojo zaljubljenost v matematiko, zato je bil nadvse dobrodošel predavatelj ne le med študenti, ampak tudi med  drugimi, zelo različnimi, k matematiki nagnjenimi poslušalci.
  
  V slovensko matematično zgodovino se je zapisal predvsem z deloma, ki obravnavata matematično logiko in osnove matematike, Matematične strukture v 3 delih in Osnove matematične logike v 3 delih.
  
  Od vodstvenih del je posebej pomembno triletno direktorstvo oddelka za matematiko Instituta za matematiko, fiziko in mehaniko v času, ko se je gradila nova stavba sedanje Fakultete za matematiko in fiziko.
  
  Profesor Prijatelj je bil vzor razumnika in osebnosti, ki daleč presega okvir svoje stroke ter pričevalec resnice, da je človekovo življenje v skladu s  notranjim moralnim zakonom ena od najvišjih vrednot, pa tudi privlačen pozitiven zgled za njegovo bližnjo in širšo okolico.
  
  (Vir: OMF, 50 (2003), str. 153 – 155, E. Kramar, T. Pisanski, J. Vrabec: Profesorju Niku Prijatelju v slovo.)  
• Prosen Marijan
  Učitelj matematike, fizike, astronomije. Astronom. Pisec.
  Diplomiral je 1961 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1963-73 je delal na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Univerze v Ljubljani, po 1973 je bil vse do upokojitve srednješolski profesor matematike in fizike.
• Pucelj Ivan
  Matematik.
  Diplomiral je 1954 na Prirodoslovni-matematični fakulteti v Ljubljani. Matematiko in fiziko je poučeval na več gimnazijah, najdlje na Prvi gimnaziji v Ljubljani. V letih 1970-90 je bil višji predavatelj za analizo in geometrijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
  Največ se je ukvarjal z geometrijo. S soavtorji je napisal  4 učbenike za osnovne šole, 2 učbenika za srednje šole, 2 zbirki vaj in 1 strokovno knjigo: Neevklidične geometrije, 1969, Geometrija za I. razred gimnazije, 1966, Geometrija za II. razred gimnazije, Matematika za osmi razred osnovne šole I – II, 1978, 1979, 1995 v 1 zvezku.
• Rakovec Janez
  Matematik.
  Diplomiral je 1972 in doktoriral 1979 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Tu je bil na oddelku za matematiko tudi zaposlen 1973 – 1992, od 1980 kot docent za matematično analizo in topologijo. Ukvarjal se je s topologijo, predvsem s trirazsežnimi mnogoterostmi. Napisal je učbenika Osnovni pojmi topologije, 1980, Matematične strukture. Primeri in rešene naloge, 1983. Objavil je 15 znanstvenih in strokovnih člankov.
• Rakovec Jože
  Diplomiral je 1971 in doktoriral 1981 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Od 1977 je zaposlen na isti fakulteti, s sedanjim imenom Fakulteta za matematiko in fiziko. Od 1990 je izredni profesor. Je predstojnik katedre za meteorologijo. Vodi raziskave na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije. Ukvarja se z numeričnim modeliranjem dogajanj v ozračju in z aplikativno meteorologijo. Objavil je več kot 60 člankov in 30 referatov ter izdelal več ekspertiz. Je slovenski delegat v evropskih meteoroloških aktivnostih in tako povezuje slovensko meteorologijo v mednarodne projekte.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Repovš Dušan
  Matematik.
  Dušan D. Repovš [dúšan d` repóvš], slovenski matematik, je bil rojen 30. novembra 1954 v Ljubljani. 1977 je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani z diplomsko nalogo Borsukova teorija oblike. Za doktorski študij na Državni univerzi v Tallahaaseeju na Floridi je dobil Fulbrightovo štipendijo. 1983 je tam doktoriral s tezo o posplošenih 3-mnogoterostih z 0-dimenzionalno singularno množico. Mentor je bil Robert Christopher Lacher.
  Od 1983 naprej je Dušan Repovš vodja nacionalne skupine za topologijo, geometrijo in nelinearno analizo. ki na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko izvaja številne nacionalne in mednarodne projekte. Delo skupine je bilo ocenjeno kot najbolj kvalitetno.
• Ribarič Marjan
  Matematik in fizik.
  Diplomiral je 1954 na Prirodoslovno-matematični-filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Doktoriral je 1959. Po diplomi se je zaposlil na IJS in tu delal do 1995, nazadnje kot vodilni znanstveni svetnik. Zaslužni član IJS je postal 1979, od 1969 do 1992 je bil vodja oddelka za uporabno matematiko. Med 1962 in 64 je delal v ZDA. 1971 je bil habilitiran za docenta, 1986 za izrednega profesorja matematične analize na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo.
• Robida Karel
  1825 je v Ljubljani doštudiral filozofijo. Vstopil je v benediktinski red. Po končanem študiju bogoslovja je bil gimnazijski profesor v Celovcu 1830 – 1874, prva leta za humanistične predmete, od 1847 naprej za matematiko in fiziko. V letih 1866 -75 je bil tudi superior benediktinskega kolegija v Celovcu.
• Rosina Mitja
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Rupnik Viljem
  Matematik. Ekonomist.
  Diplomiral je 1956 na Prirodoslovni-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani iz uporabne in teoretične matematike, 1961 še na Ekonomski fakulteti. Doktoriral je 1962 na Ekonomski fakulteti, 1973 pa še na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo iz matematike. V letih 1956 – 91 je bil zaposlen na Ekonomski fakulteti, od 1974 kot redni profesor.  Bil je Fordov štipendist in se je 1964-65 izpopolnjeval pri R. L. A. Ackoffu v Centru za upravljanje na Pensilvanski univerzi v Filadelfiji in pri R.Bellmannu na Univerzi Južne Kalifornije.
• Šajna Mateja
  Matematičarka. Na Univerzi v Ottawi je docentka za diskretno matematiko in teorijo grafov.
  Iz matematike je diplomirala 1992 na Univerzi v Ljubljani z diplomskim delom Generični rang matrike. Doktorirala je 1999 na Univerzi  Simon Fraser, Vancouver, Kanada. Mentor je bil Brian Roger Alspach, naslov disertacije Cycle Decompositions of Kn in Kn-I.
  Je docentka za diskretno matematiko na Oddelku za matematiko in statistiko Univerze v Ottawi. V zimskem semestru 2011/12 je učila diskretno matematiko za računalništvo. Prej je učila že algebraično teorijo grafov, 2003, zgodovino matematike, 2004, avtomorfizme grafov, 2005, uporabo diskretne matematike, 2006, uvod v uporabno linearno algebro, 2010.  Raziskuje v teoriji grafov in kombinatoriki: razcep grafov na cikle, faktorizacija grafov, grafi in grupe, Hamiltonove poti in cikli, simetrija v hipergrafih, uporaba teorije grafov v biologijii. Objavljenih ima 16 originalnih znanstvenih člankov.
  
  2009 je bila mentorica 2 doktorandkama.
  
  Kaj je matematika? Iskanje in proučevanje vzorcev. Izberemo skupine reči, pojmov, proučujemo povezave in opazujemo vzorce. Ugotovimo, kako lepo je, ko stvari, lastnosti zavzamejo  mesto, ki se natančno prilega napovedanemu vzorcu. Recimo v  teoriji grafov  – narišemo in se veselimo simetrij.
  
  [4] Slovenski matematiki (kronološko)
• Sajovic Oton
  Matematik. Profesor opisne geometrije.
• Sega Ronald
  Po rodu je ameriški Slovenec. Diplomiral je iz matematike in fizike na Akademiji ameriškega vojaškega letalstva. 1975 je magistriral iz fizike na Državni univerzi Ohio v Columbusu, 1982 pa doktoriral iz elektroinženirskih znanosti na Državni univerzi Colorado v Fort Collinsu. Tam je redni profesor. 1990 je postal kandidat za astronavta pri vesoljski agenciji NASA. 1994 je prvič poletel v vesolje. Bil je inženir poleta Discovery STS-60 s 199 urami v vesolju. Nato je bil koordinator urjenja posadk v vesoljskem sodelovanju ZDA in Rusije. Bil je pilot poveljnik odprave Atlantis STS-76, med katero se je raketoplan združil z vesoljsko postajo Mir, 1996.
• Seliger Janez
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Šemrl Peter
  Matematik.
  Diplomiral je 1985 in doktoriral 1988 na Fakulteti za naravoslovje in  tehnologijo v Ljubljani. 1985-88 je delal na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani, zatem na FNT. 1993-98 je poučeval na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, od 1994 kot izredni profesor. Od 1998 dela na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Bil je gostujoči profesor na več univerzah v Evropi, ZDA, Kanadi in Indiji. Njegovo raziskovalno področje je funkcionalna analiza, predvsem teorija operatorjev. V matematičnih revijah je objavil sam ali s sodelavci čez 70 člankov. 1996 je dobil Nagrado RS za znanstveno-raziskovalno delo.
  
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Skubic Tomislav
  Matematik.
  1953 je diplomiral na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, 1962 pa doktoriral na isti fakulteti, vmes preimenovani v Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Po diplomi je nekaj let učil matematiko na srednjih šolah. 1959 je postal asistent za matematiko na oddelku za tehniško fiziko. Po doktoratu se je 1962 izpopolnjeval pri firmi Zuse v Bad Hersfeldu v Nemčiji in se specializiral za delo z enim prvih računalnikov Z-23. Od 1963 do 1966 je bil predstojnik računskega centra Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Sodeloval je pri številnih raziskovalnih nalogah s področja računalništva. Kasneje je bil profesor matematike na Fakulteti za elektrotehniko.
  
  V njegovi bibliografiji je 25 enot, od tega tretjino učbenikov matematike.
  
  Z vodenjem dela pri Z-23 ter predavanjem predmeta Programiranje za računalnike na več fakultetah, ne samo v Ljubljani, je bil začetnik organiziranega študija računalništva v Sloveniji.
• Šmigoc Helena
  Diplomirala je 1999 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Diplomsko delo Obratni spektralni problem za nenegativne matrike je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado za študente.
• Štalec Ivan
  Matematik.
  Diplomiral je 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdalj na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na Višji pedagoški šoli in na Fakulteti za naravoslovje  in tehnologijo v Ljubljani.  Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje, med učbeniki je najbolj znana Matematika za I. – IV. razred tehniških šol, 1974-77. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Prejel je Žagarjevo nagrado.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999, str. 134, Štalec, Ivan, avtor Janez Strnad)
  Povezave
• Stefan Jožef
  1845 je v Celovcu začel obiskovati gimnazijo. Slovenščino je poučeval A. Janežič, fiziko K. Robida. V literarnem krožku je sodeloval tudi Stefan. Z dodatnim študijem je presegel srednješolsko znanje matematike in fizike in maturiral kot najboljši. 1853 je začel študirati na Dunaju matematiko in fiziko na Filozofski fakulteti. Poslušal je tudi jezikoslovna predavanja F. Miklošiča. Do 1958 je nadaljeval z literarnim udejstvovanjem, začetim v gimnaziji. Pesmi so bile zelo raznolike in jih je objavljal v več slovenskih časopisih. Objavil je okrog 20 proznih sestavkov s skupnim naslovom Naturoznanske izkušnje in  z njimi utemeljil slovensko poljudnoznanstveno izrazoslovje. 1855 je za 3 leta prehitel Levstikov literarni program, načrtoval je tudi, v nasprotju npr. s F. Levstikom,  slovensko poučno pisanje. Navduševal se je za še dalekosežnejše literarne načrte. Po 1859 je literaturo popolnoma opustil in tudi nehal objavljati v slovenščini.
  
  1857 je opravil profesorski izpit iz matematike in fizike. Začel je poučevati na eni od dunajskih realk. Istočasno je predaval študentom farmacije eksperimentalno fiziko. 1858 je študij dokončal z doktoratom. Konec 1957 je v dunajski Akademiji znanosti predaval o absorpciji plinov. Opazil ga je prof. fiziologije C. Ludwig in ga povabil k sodelovanju v laboratoriju. O skupnih rezultatih sta poročala naslednje leto. Prof. fiziologije E. W. Brücke je 1860 podprl Stefanovo kandidaturo za dopisnega člana Akademije. Na Filozofski fakulteti so ustanovili novo profesorsko mesto, ki ga je 1863 zasedel Stefan. Bil je najmlajši redni profesor v Avstriji. 1865 je postal še direktor fizikalnega inštituta Filozofske fakultete in redni član Akademije znanosti.
• Stepišnik Janez
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Strnad Janez
  Diplomiral je 1957 in 1963 doktoriral iz jedrske fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1958 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan in tu sodeloval do 1993. Od 1959 je delal tudi na FNT, 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja. Izpopolnjeval se je na Inštitutu za teoretično fiziko univerze v Heidelbergu, 1960-61. Sodeloval je z inštitutom za didaktiko fizike univerze v Giessnu v Nemčiji. Pri poučevanju fizike se je zlasti ukvarjal z vprašanji pouka kvantne fizike in teorije relativnosti. O tem sta on in W. Kuhn izdala knjigo Quantenfeldtheorie. Photonen und ihre Deutung, Braunschweig, Wiesbaden, 1995. V angleščini ali nemščini je objavil več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov. V Obzorniku za matematiko in fiziko, Proteusu, Preseku je objavil več kot 500 strokovnih in poljudnih člankov in več kot 200 poljudnih člankov v Delu in Dnevniku. Natančnejše število je težko zapisati tudi zato, ker »izpod njegovega peresa« stalno izhajajo novi.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Suhadolc Anton
  Matematik.
  Diplomiral je 1957 in doktoriral 1965 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na univerzah v Heidelbergu, 1961-63, in Madisonu (Wisconsin) v ZDA, 1970-71. 1959 je bil leto dni zaposlen na IJS, od 1960 naprej dela na FNT,od 1981 kot redni profesor. Predaval je linearno algebro, funkcionalno analizo, teorijo mere, teorijo navadnih in parcialnih diferencialnih enačb. Napisal je več visokošolskih učbenikov, npr. Potencialna teorija, 1995. Raziskoval je klasično in funkcionalno analizo in o tem napisal 3 strokovne monografije, Linearni topološki prostori I-II, 1979, 1987. Objavil je 15 znanstvenih in 30 strokovnih člankov in več kot 100 recenzij matematičnih knjig v Obzorniku za matematiko in fiziko in v Mathematical Reviews (Providence). 1974 je prejel Kidričevo nagrado, skupaj s S. Pahorjem.
  Je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. V zadnjih letih se ukvarja tudi z zgodovino matematike v Sloveniji.
• Tomšič Gabrijel
  Matematik.
  Diplomiral je 1960 na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani in doktoriral 1971 na (isti fakulteti z novim imenom) Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od 1962 je bil zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, od 1982 naprej je bil redni profesor. V letih 1977-82 je vodil Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani. Sam ali s sodelavci je napisal 30 strokovnih in znanstvenih člankov iz funkcionalne analize in aplikativne matematike ter 7 učbenikov.
• Toš Karel
  Matematik.
  1703 je na Dunaju stopil v jezuitski red, nato je študiral teologijo in filozofijo in iz filozofije doktoriral. Poučeval je matematiko in moralno teologijo na gimnazijah v različnih krajih monarhije, 1710-12 in 1734-37 v Ljubljani. Napisal je več matematičnih del, Rudimenta mathematices ac geometriae prout haec  praesupponitur ad algebram, Auguste Vindelicorum 1730, pa tudi drugih, Geographia nova veterum locorum regnorumque nominibus et historica synopsi aucta, Tyrnaviae 1725.
• Trampuž Cveto
  Matematik.
• Trontelj Zvonko
  Diplomiral je 1962 in doktoriral 1971 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na univerzah v ZDA in na univerzi v Helsinkih. Od 1962 je delal na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani, od 1963 na FNT (oziroma kasnejši Fakulteti za matematiko in fiziko), od 1997 kot redni profesor. Več let je v Berlinu vodil laboratorij za bioelektrične raziskave na Zveznem fizikalno tehniškem zavodu. Raziskoval je v eksperimentalni fiziki trdne snovi: fazni prehodi, inkomenzurabilni sistemi, in aplikacijski fiziki: uporaba senzorjev SQUID za biomagnetne meritve in meritve elektronskega in jedrskega magnetizma, minihladilni sistem Stirlingove vrste. Skupaj s sodelavci je objavil več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov.
  
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Ulčar Jože
  Matematik.
  Objavil je 11 znanstvenih razprav, večinoma iz diferencialne geometrije in več člankov o metodiki pouka matematike. Skupaj z D. Mitrinovićem je napisal Differencial Geometry (Groningen, 1969). Bil je soavtor 2 zbirk nalog in avtor srednješolskega učbenika opisne geometrije. Sestavil je visokošolski učbenik analitične geometrije in vektorske algebre. Pripomogel je k razvoju makedonske matematične terminologije.     
• Urbanc Brigita
  Diplomirala je 1987 na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Prav tam je doktorirala 1994. Kot gostujoča znanstvenica je 1994-2007 delala na oddelku za fiziko Univerze v Bostonu, naslednje leto kot izredna profesorica in raziskovalka prav tam, od 2008 naprej kot izredna profesorica oddelka za fiziko Univerze Drexel.
• Uršič Stanko
  Učitelj matematike in fizike.
  V letih 1936 – 1940 je študiral matematiko in fiziko na Filozofski fakulteti v Padovi,diplomiral 1940 in 1947 v Ljubljani nostrificiral diplomo. Med 1940 in 1943 je bil zaprt in v internaciji na Siciliji. Od 1945 do 1960 je bil gimnazijski profesor v Postojni, Piranu, Ljubljani. Od 1960 do 1980 je bil pedagoški svetovalec na Zavodu za šolstvo, 1966-72 je tudi predaval metodiko pouka fizike na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od 1980-84 metodiko pouka matematike na Pedagoški akademiji v Novi Gorici. V letih 1972-81 je sam ali s sodelavci napisal vrsto učbenikov matematike in delovnih zvezkov za osnovno šolo. V njih je uvajal teorijo množic kot osnovo sodobnega pouka matematike. Priročnik Štirimestni logaritmi in druge tabele (Ljubljana, 1960) za srednješolce je bil večkrat ponatisnjen.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, Ljubljana 2000, str. 100, Uršič, Stanko)
  Povezave
• Ušan Janez
  Matematik.
• Vadnal Alojzij
  Matematik.
  Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za vpeljavo matematičnih metod v ekonomijo, linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja. Objavil je več kot 100 strokovnih člankov, več kot 60 poljudnih člankov in več deset knjig, predvsem učbenikov. Ukvarjal se je tudi z matematičnim izrazjem. Več let je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, kasneje častni član in častni član Prirodoslovnega društva Slovenije. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani. 1969 je prejel Kraigherjevo nagrado.
• Vakselj Anton
  Matematik.
  Diplomiral je 1922 na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tu 1923 doktoriral z disertacijo Doneski k teoriji linearne diferencijalne enačbe drugega reda s štirimi singularnimi točkami. 1922 – 25 je bil asistent na Filozofski fakulteti in vmes na daljšem izpopolnjevanju v Parizu. V letih 1926 – 42 in 1945 – 46 je bil gimnazijski profesor, 1942 – 45 uradnik na mestnem finančnem oddelku. 1946 je bil izvoljen za rednega profesorja matematike na Tehnični fakulteti, od 1960 – 71 na Fakulteti za strojništvo. Večinoma v tujih revijah je objavil 16 znanstvenih člankov s področij matematične analize, diferencialne geometrije, geometrične funkcijske teorije in algebre. V predmet Matematika I je uvedel moderna poglavja matematike, npr. teorijo množic. Napisal je učbenik Osnove matematike I, Ljubljana 1952.
  Povezave
  
  MaFiRa-Wiki
• Vega Jurij
  Matematik, inženir, vojak.
  Jezuitsko srednjo šolo je obiskoval 1767 – 1773 v Ljubljani. Študij matematike je nadaljeval na ljubljanskem liceju in ga zaključil 1775. V Notranji Avstriji se je zaposlil kot navigacijski inženir, verjetno pri urejanju rečnih korit za plovbo. 1780 je vstopil v vojaško službo, se preselil na Dunaj in spremenil priimek iz Veha v Vega. Od 1781 je učil matematiko na topničarski šoli, od 1786 kot profesor. Predaval je tudi fiziko in balistiko. Pisal je učbenike in sestavljal priročnike in logaritmovnike. V vojaški službi je napredoval od podporočnika 1781 do podpolkovnika 1802. 1789 je v vojni s Turki poveljeval bateriji težkih možnarjev in odločilno pripomogel k zavzetju Kalemegdana/Beograd. Z drznostjo, domiselnim poveljevanjem in vojaško- tehničnim znanjem se je izkazal še v vojnah 1789-92 proti Prusom, 1793-97 proti Francozom. Najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije, je kljub vsem uspehom, zaradi nasprotovanja enega od višjih oficirjev, dobil šele 1796. 1800 je od Franca II. dobil dedni baronski naslov. Vzrok njegove smrti ni znan.
  
  Dela, ki jih je napisal, so presegla namen, podporo pouku matematike na topničarski šoli. Učbenik Vorlesungen über die Mathematik je izšel v 4 zvezkih: Dunaj 1782, 1784, 1788, 1800. Zadnji ponatis 1. zvezka (srednješolska matematika) je iz 1830, celotno delo so uporabljali na številnih šolah. Z delom Praktische Anweisung für Bombenwerfen, Dunaj 1787 je bil med začetniki fizikalno in matematično utemeljene balistike.
• Vidav Ivan
  Matematik, avtor Vidav – Palmerjevega izreka. Učitelj matematike.
  
  Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je 1937 vpisal na matematiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po manj kot 4 letih diplomiral in mesec dni kasneje doktoriral pri profesorju J. Plemlju z disertacijo Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb.
  Za nadaljnja desetletja je možno trditi, da je Ivan Vidav vse svoje življenje in delo posvetil razvoju slovenske matematike . Izredni profesor je postal 1949, redni 1953, leta 1958 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, leta 1962 za rednega. Takoj po upokojitvi 1986 je bil izvoljen za zaslužnega profesorja. Približno 8 priznanj in odlikovanj je iz  dolgega obdobja 40 let (od 1952 do1992), vsakokrat največje možne stopnje.
  Profesor Vidav je bil  vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.
  Neprijetne vodstvene funkcije je opravil z enako natančnostjo in vestnostjo kot vsako drugo delo. Sodelavcem in študentom je bil  dobrodošel svetovalec v strokovnih in življenjskih problemih.
  3 knjige v zbirki Sigma, 28 člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko in 15 člankov v Preseku lahko štejemo k njegovemu prizadevanju za popularizacijo matematike. Sem lahko uvrstimo tudi njegovo neposredno pripravo in vodenje srednješolskih matematičnih tekmovanj, za katera je skrbel več kot 20 let.
  Morda je res, da je»zmagovalna trojica« slovenske matematike  J. Vega, J. Plemelj, I. Vidav – razvrščanja različnih ljudi v različnih zgodovinskih, kulturnih, matematičnih časih so najbrž čudno početje, vsi trije pa imajo skupno potezo: Najboljši učitelj je lahko le kdo, ki o svoji stroki zelo veliko ve.
  
  (Vir: OMF 45, (1998), str. 9 – 13, Profesor Ivan Vidav – osemdesetletnik)
  Povezave
• Vodopivec Andrej
  Matematik. Tekmoval je na mednarodni matematični olimpijadi. Raziskuje v topologiji.
  Bil je član slovenske ekipe na srednješolski mednarodni matematični olimpijadi v Mar del Plati 1997. Diplomiral je 2002 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na isti fakulteti je 2007 doktoriral z disertacijo Embeddings of Snarks into Closed Surfaces pod vodstvom Bojana Moharja.
  Zaposlen je na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Volčič Aljoša
  Matematik.
  Ukvarja se s teorijo mere ter geometrijsko in konveksno tomografijo. V mednarodni periodiki je objavil več kot 50 znanstvenih člankov. S predavanji in tudi kot organizator je sodeloval na okoli 100 mednarodnih kongresih in kolokvijih. Od 1998 je dopisni član Akademije znanosti,literature in umetnosti  v Palermu. V letih 1997-99 je bil predsednik odbora za matematiko pri italijanskem Nacionalnem raziskovalnem svetu. Od 1974 naprej je predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu.
• Vrabec Jože
  Matematik.
  Diplomiral je 1963 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Doktoriral je 1971 na Univerzi Wisconsin v Madisonu. 1973/74 je raziskoval na Princetonu (New Jersey). Od 1964 je zaposlen na sedanji Fakulteti za matematiko in fiziko, od 1988 naprej je bil redni profesor za algebro, matematično analizo in topografijo. Predaval je tudi na podiplomskem študiju na Univerzi v Zagrebu.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Vukman Joso
  Matematik.
  Diplomiral je 1969 in doktoriral 1977 iz matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Zaposlen je bil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, 1971 – 73, 1973 – 90 je bil redni profesor na Visoki ekonomsko – komercialni šoli v Mariboru in od 1990 redni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
  Fakulteta za naravoslovje in matematiko
  (vir: Fakulteta za naravoslovje in matematiko)
• Žabkar Albin
  Matematik.
  Diplomiral je iz matematike in fizike 1924 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1926 – 1958 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Od 1927 naprej je bil honorarni predavatelj na Tehniški fakulteti. 1958 se je zaposlil na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. 1960-62 je bil višji predavatelj na matematično-fizikalnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
  Sam ali s sodelavci je napisal več kot 10 učbenikov matematike in fizike za osnovno in srednjo šolo. Najpomembnejša sta Geometrija za 3. in 4. razred srednjih šol, 1937, Fizika za nižje razrede srednjih šol I-II, 1952, 1953. Prevedel je Matematični priročnik za inženirje in slušatelje tehniških visokih šol, v študentskem žargonu imenovan Bronštajn.
• Zakrajšek Egon
  Profesor matematike. Eden največjih strokovnjakov v Sloveniji pri začetkih računalništva, uporabi računalništva v matematiki in matematičnem modeliranju.
  
  V gimnaziji na Jesenicah se je pokazala njegova bistrost in sposobnost za matematiko z zmagami na matematičnih tekmovanjih. Diplomiral je iz tehniške matematike na univerzi v Ljubljani, tam tudi doktoriral  1978 z disertacijo »O invariantni vložitvi pri reševanju diferencialnih enačb«. Za podprograme za prvi elektronski računalnik v Sloveniji ZUSE Z-23 (z elektronkami, velik nekaj 10 m3) je dobil študentsko Prešernovo nagrado, zaradi obilice objavljenih del so ga takoj po doktoratu izvolili za izrednega profesorja za numerično matematiko in računalništvo. 1968 je prevzel vodenje Računskega centra Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko in skrbel tudi za programsko opremo ter reševal računalniške probleme iz drugih strok in iz gospodarstva.
  
  Leta 1982 je odšel v ZDA za direktorja programske opreme pri Cromemco. Po 12 letih se je kot izredni profesor zopet zaposlil v Ljubljani na Oddelku za matematiko in fiziko. Med vsem drugim delom je z odprtokodnima unixom in linuxom  posodabljal pouk in rabo računalništva .
  
  Umrl je pred upokojitvijo septembra 2002.
  V njegovi bibliografiji je med drugim 16 izvirnih znanstvenih člankov iz uporabne matematike, 5 predavanj na znanstvenih konferencah, 3 univerzitetni učbeniki, 22 drugih učbenikov, mentorstvo pri 21 diplomah in 1 doktoratu.
  Praviloma je vsako delo opravil v enem zamahu. Nenadkriljivi programi iz uporabne matematike na zelo različnih področjih so bili običajno brez napak in hroščev. Ker so bila njegova predavanja nadvse skrbno pripravljena, jih je navadno takoj objavil.
• Zalar Borut
  Matematik. Je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo UM. Raziskuje uporabo algebre v funkcionalni analizi.
  Diplomiral je 1989 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, doktoriral na isti fakulteti 1993. Naslov disertacije je Izomorfizmi odvajanja in centralizatorji na algebrah in trojkah, mentor je bil Joso Vukman. Od 1991 je asistent, od 1994 docent, od 1999 izredni profesor in od 2004 redni profesor matematike na Univerzi v Mariboru. Dela na Fakulteti za gradbeništvo. Predava predmete: Uvajalni tečaj iz matematike, Matematika A, Matematika C, Matematika/Izbrana poglavja.
  
  Raziskuje na področju, kjer se srečujeta matematična analiza in algebra. Predvsem se ukvarja z uporabo algebraičnih metod v funkcionalni analizi in operatorski teoriji. Večina njegovih člankov obravnava H* in JB* algebraične sisteme na Hilbertovih prostorih, strukturno teorijo, avtomatično zveznost in aplikacije. Pisal je tudi članke o posplošitvi klasičnega Jordan-von Neumannovega izreka in uporabi neasociativne algebre v kvadratičnih diferencialnih enačbah. Poleg lastnih raziskav deluje kot recenzent nekaterih mednarodnih revij in ocenjevalec za centralno svetovno matematično bazo MathSciNet. Te ocene so dostopne na naslovu www.ams.org.
  
  2002 in 2003 je bil mentor 2 doktorandoma.
  Objavljenih ima 31 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodnih matematičnih revijah in 39 strokovnih in poljubnih člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko in Preseku. Recenzij in ocen je objavil 117. Napisal je knjigi Težišča in vztrajnostni momenti, Ljubljana, 2005 in Strukturna algebra za podiplomce in nespecialiste, Ljubljana, 2002, ter 6 učbenikov in zbirk vaj za študente gradbeništva. Do konca februarja 2012 je 267 bibliografskih zapisov.
• Zorec Janez
  Na univerzi v La Plati je 1971 diplomiral iz astronomije in magistriral iz matematike, doktoriral je 1986 na univerzi v Parizu. Izpopolnjeval se je v Koloradu in Parizu. V letih 1972-75 je bil docent v La Plati. Hkrati je delal na inštitutu za astronomijo in astrofiziko v Buenos Airesu. Od 1982 dela na Inštitutu za astrofiziko v Parizu.
• Žumer Maja
  1975 je diplomirala na Oddelku za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in 1999 doktorirala na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz informacijskih znanosti. 1988-97 je bila zaposlena na Računalniškem centru Univerze v Ljubljani, 1998-2000 v NUK kot vodja centra za raziskave in razvoj. Od 1996 predava na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani.
• Žumer Slobodan
  Diplomiral je 1967 in doktoriral 1973 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. 1975/76 se je izpopolnjeval na Svobodni univerzi v Bruslju. Od 1967 je zaposlen na sedanji Fakulteti za matematiko in fiziko, od 1987 naprej kot redni profesor. 1984-86 je bil gostujoči raziskovalec na državni univerzi Kent v Ohiu in nato do 1995 pridruženi profesor.
  Najprej se je ukvarjal s teorijo relaksacije v feroelektričnih in inkomenzurabilnih sistemih, nato s teorijo in modeliranjem v fiziki mehkih snovi, posebej pri mikroograjenih tekočih kristalih. Za pomemben prispevek pri raziskavah polimernih disperzij tekočih kristalov na univerzi v Kentu, ki so bile podlaga za 3 ameriške patente, je 1990 prejel Kidričevo nagrado. V Ljubljani vodi skupino za fiziko mehkih in delno urejenih snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko in na IJS.
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)
• Zupan Jure (mlajši)
  Doktoriral je 2002 na Univerzi v Ljubljani. Je docent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in profesor univerze v Cincinattiju, Ohio. Njegovo področje je teoretična fizika visokih energij, torej dogodkov pri kinetičnih energijah delcev, kot jih le-ti dosežejo v  Large Hadron Collider (LHC, Veliki hadronski trkalnik) v CERN-u. Jure Zupan je v CERN-u  tudi že delal. V seznamu literature INSPIRE se najde okrog 25, skupaj s soavtorji, člankov in (vsaj 1) knjige v zadnjih 3 letih. Povprečje števila citatov je več kot 20. Naslovi del kažejo na obravnavo vedenja hadronov pri trkih, različnih problemih kromodinamike, vprašanj Higgsovega delca in fizike temne snovi. V naslovih je tudi omenjena »nova fizika«. Objavlja tudi poljudne članke o različnih vidikih fizike delcev v slovenskem časopisju in na Kvarkadabri. 
  Fakulteta za matematiko in fiziko
• Zupančič Črtomir
  V Ljubljani je študiral matematiko in fiziko in je 1952 diplomiral, 1959 doktoriral. 1954 je postal asistent na kasnejšem IJS in 1956 znanstveni sodelavec. 1959 je bil izvoljen za docenta, 1964 za izrednega profesorja. Od 1966 je bil znanstveni sodelavec v CERN-u v Ženevi, med 1968 in 1997 redni profesor na Univerzi Ludwiga in Maximiliana v Münchnu. Izpopolnjeval se je tudi na Danskem pri N. Bohru in v ZDA. Bil je predsednik svetovalnega odbora za fiziko srednjih energij pri zveznem ministrstvu v Bonnu.
• Zupančič Rihard
  Matematik, profesor matematike, avtor učbenikov.
  
  Na Dunaju je študiral strojništvo, nato na filozofski fakulteti matematiko. 1903 je diplomiral in opravil profesorski izpit. Do 1918 je poučeval matematiko na srednjih šolah v Pragi in na Dunaju ter bil inšpektor in komisar za 1. državni izpit srednješolkskih profesorjev. Od 1908 je bil predstavnik Avstro-Ogrske v mednarodni komisiji za poučevanje matematike. Med posebnim dopustom 1908 – 1910 je napisal 29 učbenikov matematike za razne srednje šole. Po izpopolnjevanju v Göttingenu pri Davidu Hilbertu in Felixu Kleinu ter v Parizu 1911 je 1913 doktoriral z delom o aksiomatičnih osnovah metode najmanjših kvadratov. 1912 je postal honorarni docent na dunajski tehniški visoki šoli. 1919 se je opredelil za Jugoslovana , na Dunaju ostal brez službe, šel v Ljubljano, sodeloval pri ustanavljanju univerze. Postal je redni profesor na Tehniški fakulteti in 1920 rektor. 1922 je bil izvoljen za dopisnega člana akademije znanosti v Toulousu, 1923 se je ponovno izpopolnjeval v Parizu. Honorarno je predaval tudi študentom matematike in fizike na Filozofski fakulteti. Bil je predstojnik Inštituta za uporabno matematiko na Tehniški fakulteti  in nekaj let tudi predstojnik Instituta za eksperimentalno fiziko. Od 1935 naprej je bil predsednik stalne komisije za profesorske izpite. 1938 je postal ustanovni redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Med okupacijo 1941 – 45 se je kot predsednik Društva šolnikov pri oblasteh zavzemal za izboljšanje položaja šolnikov in posredoval za zaprte in preganjane člane. Proti koncu vojne se je opredelil za nemško stran, maja 1945 je odšel v Avstrijo, bil je izključen iz SAZU in univerze.
  
  Objavil je številne učbenike in 37 znanstvenih razprav.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 15. zvezek, 2001, str. 240, geslo Zupančič, Rihard, avtor Anton Suhadolc)
  Povezave
• Zwitter Tomaž
  Na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani predava Astronomska opazovanja in Astronomska spektroskopija, na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru Astronomija.
  [2] Fakulteta za matematiko in fiziko
  Fakulteta za matematiko in fiziko
  (vir: Fakulteta za matematiko in fiziko)

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.