Iskanje po izrazu profesor geometrije:

• Forstnerič Franc
  1975 je maturiral na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani. L. 1980 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.  1985 je iz matematike doktoriral na University of Washington v Seattlu, ZDA. Med študijem v Seattlu je bil prejemnik Fulbrightove štipendije, eno leto pa prestižne Sloanove. 1985 se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani in je bil 1986-89 docent, 1989-93 izredni profesor. Prejel je Kidričevo nagrado 1988. Od 1991 je bil dve leti gostujoči profesor na University Wisconsin –Madison v ZDA, prav tam 1993-94 izredni profesor in od 1994-2000 redni profesor. Istega leta, 1994, je dobil naziv rednega profesorja tudi v Ljubljani. Sedaj je zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko. Dekan je bil najprej v letih 2007-2009, izvoljen pa je spet za obdobje 2011-2013. 1999 je postal izredni član SAZU, 2005 redni.
  
  Razen na Univerzi Wisconsin v Madisonu je bil gostujoči profesor na Université de Provence v Marsellu, Francija, 1986, na inštitutu Mittag-Leffler v Stockholmu, Švedska, 1987/88, na inštitutu Max Planck v Bonnu, Nemčija, 1990, Université de Lille, Francija, 1994, na Universitá degli Studi v Rimu,Italija, 2007 in na Univesität Bern, Švica, 2007. Vabljena predavanja je imel na več kot 70 mednarodnih konferencah, na 10 je bil v programskih odborih. Je recenzent in član ekspertnih teles pri ocenjevanju znanstvenih projektov v ameriški znanstveni fundaciji (NSF), pri švedski znanstveni fundaciji (NFR) in pri Švedski kraljevi akademiji znanosti in v Sloveniji,od  2011 za naravoslovne in matematične vede pri ARRS.
  
  Njegovi najvidnejši znanstveni rezultati so s področja kompleksne analize in geometrije: robna regularnost pravih holomorfnih preslikav,polinomska konveksnost, konstrukcije pravih holomorfnih preslikav in vložitev v kompleksne mnogoterosti, holomorfni avtomorfizmi evklidskih prostorov, homotopski princip in njegova uporaba v kompleksni analitični geometriji, metoda lepljenja holomorfnih sprejev in uporaba.
  
  Do 2011 je objavil 72 izvirnih znanstvenih del, 2 pregledna znanstvena članka, 3 znanstvene prispevke na konferenci, tri poglavja v monografskih publikacijah in eno samostojno znanstveno monografijo – Stein Manifolds and Holomorphic Mappings (Homotopy Principle in Complex Analysis)  -  objavljeno pri Springer-Verlag, 2011, v zbirki s pomenljivim naslovom Ergebnisse der Mathematik und ihre Grenzgebiete. Objavlja veliko v revijah z vrha v seznamu Science Citation Index (SCI). SCI navaja 402 čista citata njegovih del, v matematični bazi MathSciNet je navedenih 666 citatov po letu 2000.
• Hočevar Franc
  Profesor matematike, avtor srednješolskih učbenikov.
  V gimnaziji v Ljubljani se je navdušil za matematiko. Pri profesorju Ludwigu Boltzmannu je na dunajski univerzi doktoriral 1875 (po drugem viru 1876), torej ne starejši od 23 let. Po učiteljskih izpitih 1876 je začel poučevanje kot asistent na tehniški visoki šoli na Dunaju. Potem je dve leti  poučeval na gimnaziji v Innsbrucku in se na tamkajšnji univerzi habilitiral za privatnega docenta, nekakšno licenco za neplačana predavanja. Ko se je prijavil na prosto mesto na tehniški visoki šoli v Brnu, je bil zlahka izvoljen najprej za izrednega, nato za rednega profesorja. Po 4 letih je začel delo na tehniški visoki šoli v Grazu. Kasneje je bil dolga leta dekan strojne fakultete in imenovan za dvornega svetnika.
  
  Njegove matematične razprave obravnavajo probleme iz diferencialnega in integralnega računa, diferencialnih enačb, sistemov diferencialnih enačb, algebre, teorije števil, neskončnih vrst in produktov, numerične analize in analitične geometrije v prostoru.
• Jeran Fran
  Bil je dolgoletni profesor matematike, fizike in opisne geometrije na ljubljanski realki in tudi ravnatelj te šole. Veljal je za dobrega metodika. Sam ali v soavtorstvu je napisal številne srednješolske učbenike. Najbolj znan in uporabljan je bil iz leta 1920, Osnovni pojmi opisne geometrije.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990, str. 289, Jeran, Fran)
• Repovš Dušan
  Leta 1993 so Dušana Repovša izvolili za rednega profesorja geometrije in topologije in za predstojnika katedre za geometrijo in topologijo Pedagoške fakultete UL.
  Doslej je bil mentor 7 doktorandom/kam in več kot 40 diplomantom/kam.
  Profesor Repovš je objavil skoraj 400 raziskovalnih člankov in imel preko 200 vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah. Napisal je relativno manjše število, nekaj 10, popularizacijskih člankov. Do konca leta 2014 je v bibliografiji v Cobissu naštetih 1250 enot.
• Sajovic Oton
  Matematik. Profesor opisne geometrije.
  
  Diplomiral je 1929 na matematičnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poučeval je na srednjih šolah, najdalj na Prvi realni gimnaziji v Ljubljani. 1946 je postal izredni profesor za opisno geometrijo na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Do 1960 je bil edini učitelj opisne geometrije na ljubljanskih tehniških fakultetah. 1961 je bil izvoljen za rednega profesorja na Fakulteti za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo.
  
  Objavil je 4 strokovne članke. Sam ali v soavtorstvu je spisal številne srednješolske učbenike: Trigonometrija in analitična geometrija za srednje šole, Ljubljana 1937, Fizika za sedmi in osmi razred srednjih šol in višje strokovne šole, Ljubljana 1939, skupaj z M. Adlešičem Trigonometrija za srednje šole, Ljubljana 1951, skupaj s F. Ahlinom in F. Jeranom Analitična geometrija v ravnini za srednje šole, Ljubljana 1952, visokošolska skripta Opisna geometrija ter, nista učbenika, Normalna aksonometrija, Ljubljana 1962 in Terminološki slovar opisne geometrije, Ljubljana 1975.
• Ulčar Jože
  Diplomiral je 1938 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1939 je delal v Makedoniji, najprej kot srednješolski profesor v Prizrenu, Strumici in Bitoli. 1946 – 67 je bil profesor na Naravoslovno-matematični fakulteti v Skopju, od 1965 naprej kot redni profesor.
  Objavil je 11 znanstvenih razprav, večinoma iz diferencialne geometrije in več člankov o metodiki pouka matematike. Skupaj z D. Mitrinovićem je napisal Differencial Geometry (Groningen, 1969). Bil je soavtor 2 zbirk nalog in avtor srednješolskega učbenika opisne geometrije. Sestavil je visokošolski učbenik analitične geometrije in vektorske algebre. Pripomogel je k razvoju makedonske matematične terminologije.     
  
  
  (Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, Ljubljana 2000, str. 27, Ulčar, Jože, avtor Janez Strnad)
  Povezave
• Vakselj Anton
  Diplomiral je 1922 na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tu 1923 doktoriral z disertacijo Doneski k teoriji linearne diferencijalne enačbe drugega reda s štirimi singularnimi točkami. 1922 – 25 je bil asistent na Filozofski fakulteti in vmes na daljšem izpopolnjevanju v Parizu. V letih 1926 – 42 in 1945 – 46 je bil gimnazijski profesor, 1942 – 45 uradnik na mestnem finančnem oddelku. 1946 je bil izvoljen za rednega profesorja matematike na Tehnični fakulteti, od 1960 – 71 na Fakulteti za strojništvo. Večinoma v tujih revijah je objavil 16 znanstvenih člankov s področij matematične analize, diferencialne geometrije, geometrične funkcijske teorije in algebre. V predmet Matematika I je uvedel moderna poglavja matematike, npr. teorijo množic. Napisal je učbenik Osnove matematike I, Ljubljana 1952.
  Povezave

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.