Iskanje po izrazu profesor mehanike:

• Kuhelj Anton
  Elektrotehnik, strokovnjak za mehaniko, profesor mehanike.
• Adlešič Miroslav
  Profesor fizike.
  Njegovi sta tudi deli: Naravoznanstvo in svetovni nazor, 1939, Od mehanike do elektronike, 1952.
• Ambschell Anton
  Fizik, matematik. Bil je jezuit in profesor na ljubljanskem jezuitskem kolegiju.
  V jezuitski red je bil sprejet 1768. Od 1773 je bil profesor fizike na ljubljanskem jezuitskem liceju. Ko je bil 1785 rektor, je bil odstavljen zaradi nepravilnega ravnanja z nekom iz profesorskega zbora. Od 1785 do 1804 je bil profesor fizike in mehanike na dunajski univerzi in od 1809 do smrti lektor in kanonik v Bratislavi.
  
  Dela: Dissertatio de aquae aliorumque nonnullorum fluidorum elasticitate, Ljubljana 1778, Dissertatio de centro gravitatis (in subsidium suorum discipulorum), Ljubljana 1779, Dissertatio de motu, Ljubljana 1780, Predigt an dem Festtage des hl. Antonius von Padua, gehalten zu Laibach in Krain, 1782, Dunaj, Anfangsgründe der allgemeinen auf Erscheinungen und Versuche gebauten Naturlehre, I – VI, Dunaj 1791-93, Elementa matheseos, Dunaj, 1897-10, Elementa physicae e phaenomenis e experimentis deductae, Dunaj 1807. Deli o naravoslovju oziroma fiziki, »izvedeni iz opazovanj in poskusov«, pa tudi prvo navedeno delo, potrjujejo, da je bil Anton Ambschel spreten in sodoben eksperimentator. Merjenje npr. stisljivosti vode, mu ni predstavljalo nobene težave.
• Borštnik Branko
  Diplomiral je 1968 in 1974 doktoriral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Grenoblu 1974 in Münchnu 1981. 1968-74 je bil raziskovalec na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič. Od 1982 je izredni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Napisal je znanstvene članke in dela s področja kemijske fizike, iz elektronske strukture molekul, interpretacije infrardečih spektrov, statistične mehanike tekočin in evolucije proteinov.
• Kušar Valentin
  Po osnovni šoli v Škofji Loki in gimnaziji v Kranju in Ljubljani se je leta 1892 vpisal na Filozofsko fakulteto dunajske univerze, leta 1896 študij zaključil in 1897 doktoriral z disertacijo Kongruence tretje in četrte stopnje. Po učiteljskem izpitu 1898 je poučeval na srednjih šolah v Kranju, Kopru in Ljubljani. Od decembra 1919 je predaval Eksperimentalno fiziko na Tehniški fakulteti v Ljubljani, tako je bil prvi učitelj fizike na ljubljanski univerzi. Skrbel je tudi za fizikalni laboratorij in knjižnico. Morda ga je  za učitelja fizike na Tehniški fakulteti povabil rektor prof. Plemelj; bila sta namreč  rojena istega leta, sošolca v gimnaziji in na Dunaju študijska kolega. Po letu 1922 je predaval tudi predmet Teoretična fizika na Filozofski fakulteti. O njegovem delu je bila 1924 pri imenovanju za izrednega profesorja napisana zelo pohvalna ocena.
  Prehod od klasične mehanike h kvantni mehaniki.
• Pahor Sergej
  Profesor fizike, ukvarjal se je s povezavo fizike z matematiko.
  Po klasični gimnaziji se je vpisal na tedaj novoustanovljeni študij tehniške fizike. Diplomiral je 1959 in 1964 doktoriral pri profesorju Ivanu Kuščerju z disertacijo Prehod svetlobe skozi debele plasti motnih snovi. Po diplomi je prevzel delo asistenta za Praktikum I, leta 1969 je bil izvoljen za izrednega profesorja na Katedri za fiziko. 1971 je začel s predavanji predmeta Uvod v teoretično fiziko za študente matematike. 1975 je postal redni profesor in znanstveni svetnik na IJS.
  
  V več mednarodnih in slovenskih revijah je objavljal številne članke. Izšli sta knjigi Uvod v analitično mehaniko, 1989, in Uvod v ravnovesno statistično fiziko, 2001. V transportni teoriji je skupaj s profesorjem Suhadolcem rešil dolgo časa odprt problem dokaza kompletnosti vektorskih lastnih funkcij v polneskončnem mediju. Tudi v splošnem se je profesor Pahor zelo rad ukvarjal s problemi, ki povezujejo fiziko z matematiko, morda tudi zato, da bi študente matematike lahko v njihovem jeziku poučil o tem, kako deluje fizika.  Pri izpeljavi fizikalnih zakonov v predavanjih za matematike je dosledno poskušal biti matematično korekten, kar pa je zelo težavna naloga. Ko je nekoč govoril o osnovah kvantne mehanike, je bila opomba profesorja E. Zakrajška (ki je prej pregledal nekaj znanih knjig o tej temi): »Predavanja niso bila povsem v redu, a v teh knjigah je to še veliko slabše.«
  
  Profesor Pahor se je na predavanja pripravljal bolj, kot je bilo v navadi in tako opravičeval svojo trditev, da lahko vsakdo dobro predava, če se le dovolj dobro pripravi in porabi za priprave dovolj časa.
  
  (Vir: OMF 53 (2006), str. 159, 160, J. Strnad in A. Suhadolc: Profesor Sergej Pahor (1930 – 2006))
  Povezave
• Petkovšek Zdravko
  Diplomiral je 1954 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani in doktoriral na isti fakulteti, preimenovani v Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Sprva je delal na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, od 1957 na FNT v Ljubljani, od 1974 do 1992 kot redni profesor in vodja katedre za meteorologijo. Po doktoratu se je izpopolnjeval v Koebenhavnu, Berlinu in Torontu.
  Raziskoval je meglo, burjo, temperaturno inverzijo, onesnaženje zraka, uporabo sončne svetlobe za ogrevanje. Bolj kot predhodniki je v meteorologiji uporabljal fizikalne enačbe iz mehanike tekočin. Objavil je okoli 140 razprav in strokovnih člankov, je soavtor knjig, učbenikov, strokovnih slovarjev. 1973-79 je bil jugoslovanski zastopnik pri komisiji za varstvo zraka OECD. 1983 je dobil nagrado Sklada Borivoja Dobrilovića v okviru Svetovne meteorološke organizacije.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.