Peter Gosar

(Ljubljana, 15. oktobra 1923)

Fizik, profesor fizike, začetnik in mentor teoretičnih raziskav trdne snovi.

Po končani klasični gimnaziji je študiral fiziko na Univerzi v Ljubljani, diplomiral je 1951. V doktorski disertaciji 1956 je obravnaval širjenje svetlobe v optično nehomogenem sredstvu.

1953-57 je delal pri polprevodnikih v Inštitutu za elektrozveze, od 1957 v NIJS (čez nekaj let imenovanem IJS). Od 1963 naprej je na oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani predaval predmet Fizika trdne snovi, pa še predmete Mehanika kontinuov, Kvantna mehanika, Kvantna optika, od 1971 naprej kot  redni profesor. Trikrat po 1 leto (1958, 1964, 1972) je raziskoval na univerzah v Franciji in v ZDA. Upokojil se je 1993.

V več kot 50 člankih v mednarodnih revijah je objavil raziskave o različnih transportnih in dinamičnih problemov v trdnih snoveh (protonska prevodnost v ledu, dinamični in statični odziv paraelastičnih centrov, gibljivost elektronov v elektronskih in neurejenih kristalih, gibanje majhnih polatomov, notranje trenje in relaksacija trdnih snovi, korelirano preskakovanje elektronov). Za nekatera od teh področij je med prvimi uporabil metodo Greenovih in odzivnih funkcij pri obravnavi kvantne dinamike. Širjenju znanja o trdni snovi je bilo namenjeno čez 20 člankov v slovenskih strokovnih revijah. V SAZU je bil 1960 izvoljen za dopisnega, 1976 za rednega člana, za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani je bil imenovan 1994.

(Vir: OMF, 51 (2004), str. 24 – 26, P.  Prelovšek in R. Pirc: Profesor Peter Gosar – osemdesetletnik)