Iskanje po izrazu logik:

• Bauer Andrej
  Je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko za predmete Računalništvo 1, Računalništvo, Teorija programskih jezikov. Mentorstvo diplomskih nalog je možno iz področij: logika, teorija izračunljivosti, teorija množic, teorija kategorij, intuicijonistična in konstruktivna matematika, izračunljiva topologija in analiza, programski jeziki.
  Objavljenih ima 17 originalnih znanstvenih člankov, 2 vabljeni predavanji na matematičnih konferencah, 8 drugih objavljenih konferenčnih prispevkov, 4 samostojne študijske publikacije: logika kategorij, teorija programskih jezikov, Mathematica, Java.
• Knap Žiga
  Matematik, filozof. Ukvarjal se je z logiko in metodologijo filozofije in uporabo matematike v družbenih vedah.
  Po diplomi se je zaposlil na inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je 1963 – 67 na Katedri za matematično logiko in kibernetiko na Univerzi Lomonosova v Moskvi in 1973 na Univerzi v Edinburhgu. Na filozofski fakulteti je metodološke predmete začel predavati 1976, od 1988 naprej tudi logiko. Za rednega profesorja je bil habilitiran 1993. 2002 je bil mentor 1 doktorandu. Sodeloval je pri več raziskovalnih projektih, 1993-1996 pri Phenomenology and Cognitive Science v okviru TEMPUS-a, 1994-1996 pri Logika, filozofija znanosti in kognitivna veda ter Formalne strukture v modelih stvarnosti, spoznanja in duha, 1996-1999. Objavljenih ima 6 originalnih znanstvenih člankov, 11 znanstvenih prispevkov na konferencah, 29 poročil o raziskovalnih projektih.  Je soavtor monografije Program razvoja teoretičnih in aplikativnih vidikov diskretne matematike za potrebe družbenih ved, 1976. Je prevajalec znane knjige G. Polya: Kako rešujemo matematične probleme, 1989. Vseh bibliografskih enot je naštetih 111.
  
  Viri:
• Križan Josip
  Po študiju matematike, fizike in filozofije v Gradcu, kjer je diplomiral 1867, doktoriral 1869, je bil gimnazijski profesor, večinoma v Varaždinu. V hrvaščini je 1885 izdal knjigo O čustvima, v Popotniku pa je 1886 izhajalo delo Logika, ki je v knjižni obliki izšlo 1887 v Mariboru. Je prvi slovenski učbenik logike in je terminološko primerljiv s tedanjimi nemškimi učbeniki. Sestavljen je iz dveh delov: iz formalne logike z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju in iz metodologije z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekateri termini so se obdržali.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 20, Križan, Josip, avtor France Jerman)
• Markič Mihael
  Filozof, logik, matematik.
  Preučeval je matematično logiko in matematične analize jezikoslovja. Njegovi najpomembnejši deli sta Studien zur exacten Logik und Grammatik, 1899, 1900, in Izpopolnjena in izenostavljena silogistika, sledeča metodi kompleksnih števil, 1920. Ustvaril je matematično-logični sistem, ki zajema logiko in slovnico. Pri tem se je naslanjal na algebro logike G. Boola in E. Schröderja, ki pa jo je poenostavil in dopolnil. V drugi razpravi je uporabil kombinatorno metodo pri algebri kompleksnih števil. Ta algebra je bila zanj matematični model za silogistiko. Pri tem je še razširil moduse silogizmov z novimi modusi kategoričnih stavkov z negativnimi subjekti. Poznal je logiko G. Fregeja, vendar je ni sprejel, ker ni priznaval posebne logike stavkov poleg silogistike ali pred njo. Njegove razprave v času objave niso doživele veliko odmevov. Na polemično razpravo F. Vebra 1920 ni odgovoril. Pozneje ni več objavil nobene razprave o logiki. Napisal je še matematično razpravo Transformantes. Nouveau vehicule mathematique. Synthese des triquaternions de Combebiac et du system de géométrique de Grassmann. Calcul de quadriquaternions, 1937.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993, str. 4, Markič, Mihael, avtor Andrej Ule) 
  Povezave
  
  Slovenski Biografski Leksikon
  Gorenjci.si
• Prijatelj Niko
  V slovensko matematično zgodovino se je zapisal predvsem z deloma, ki obravnavata matematično logiko in osnove matematike, Matematične strukture v 3 delih in Osnove matematične logike v 3 delih.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.