Iskanje po izrazu statistik:

• Blejec Marjan
  Matematik. Statistik.
  Vrhunski statistik in utemeljitelj pouka statistike, predvsem v slovenskem visokošolskem prostoru.
  
  Raziskovalno delo zajema razvijanje temeljne statistične metodologije, predvsem v matematični statistiki, vzorčenju in načrtovanju poskusov. Posebno pomemben prispevek je povezan z merjenjem koncentracije pojavov, s posplošitvijo ocenjevanja polinomov pri analizi časovnih vrst z ortogonalnimi polinomi binomskih funkcij  ter z izdelavo posebnega modela kompleksne analize variance za potrebe analize regionalne porazdelitve pojavov.  Delal je pri uvajanju statističnih metod in korektnega vzorčenja v prakso na različnih področjih uporabe, od psihologije in sociologije do industrije in gozdarstva. Tudi v uporabni statistiki je vedno iskal ustrezno teoretično utemeljeno posplošitev.
• Grad Janez
  Diplomiral je 1958 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral 1973 na univerzi v Zagrebu.  Izpopolnjeval se je v Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu, na univerzi v Birnighamu in na Inštitutu za jedrsko fiziko v Bonnu. V letih 1957-72 je delal na IJS in deloma hkrati na Računskem centru Univerze v Ljubljani, 1968-71. Predstojnik Računskega centra je bil 1972-75. Od 1985 je redni profesor za matematiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Izdal je 5 učbenikov, najbolj znana sta Cobol, 1975, Programski jezik fortran, 1977. Je soavtor 2 monografij, vodja 18 raziskovalnih projektov, avtor več kot 50 znanstvenih člankov in referatov.
• Hladnik Milan
  Bibliografskih enot je skupaj 176. Objavljenih ima 19 izvirnih znanstvenih člankov in 6 preglednih, 7 strokovnih in prav toliko poljudnih člankov, večino v Obzorniku in Preseku in 23 predstavitev knjig. V zbirki Sigma sta bili objavljeni knjigi Moderna kvadratura kroga, 1995, Konveksne množice v ravnini, 1997. Visokošolskih učbenikov ima v soavtorstvu kar 13: Rešene naloge iz analize I, 1972, Uvod v teorijo C*-algeber, 1979, 1982, Naloge in primeri iz funkcionalne analize in teorije mere, 1980, 1985, Naloge in problemi iz matematične analize. Del I. Množice in števila, 1982, 1988, Verjetnost in statistika: zapiski predavanj, 2002, Realna analiza: zapiski predavanj, 2006, Uvod v harmonično analizo na lokalno kompaktnih grupah: zapiski predavanj, 2007, Analiza I: zapiski predavanj, 2010. Med 1974 in 1991 je bil soavtor 19 končnih poročil o raziskavah Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani s področij: vektorske analitične funkcije, analitične funkcije v neskončno dimenzijah, funkcionalna analiza v linearnih topoloških prostorih, spektralni invariantni podprostori, spektralne konstrukcije navideznih predstavitev, spektralnost elementarnih operatorjev, posplošene ekstremne točke, Cauchyjeva funkcijska enačba.
• Jamnik Rajko
  Diplomiral je 1950 na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani in 1961 doktoriral z disertacijo O polnih sistemih paroma neodvisnih slučajnih spremenljivk. Od 1951 do 1957 je bil profesor matematike na gimnaziji v Trbovljah, nato je bil izvoljen za sodelavca Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, od 1974 je bil redni profesor. Ukvarjal se je z matematično analizo, verjetnostnim računom in matematično statistiko. Napisal je vrsto univerzitetnih učbenikov iz obravnavanih področij: Matematična statistika, 1980, Verjetnostni račun in statistika, 1988 in več znanstvenih in strokovnih razprav. Je tudi avtor dveh splošno informativnih matematičnih knjig: Teorija iger, 1973, Elementi teorije informacij, 1974.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990, str. 260, Jamnik, Rajko, avtor Peter Legiša)
• Lah Ivo
  Matematik, statistik, zavarovalniški  strokovnjak.
  Specializiral se je  v zavarovalniški matematiki. Med 1921 in 1950 je bil  aktuar  pri socialnem zavarovanju v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Do 1956 je bil nato pri zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Oblikoval je odškodninske zahtevke pri sklepanju mirovnih pogodb z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko.
  Objavil je 119 člankov v domačem in tujem tisku, med njimi teoretične razprave iz demografske statistike in zavarovalne matematike. Odkril je Lahove formule. Obsežnejši knjigi sta O rojstvih, življenju in umiranju Slovencev iz 1942 in Računske osnovice životnog osiguranja iz 1947, ki je bila iz političnih razlogov večji del uničena.
• Šajna Mateja
  Je docentka za diskretno matematiko na Oddelku za matematiko in statistiko Univerze v Ottawi. V zimskem semestru 2011/12 je učila diskretno matematiko za računalništvo. Prej je učila že algebraično teorijo grafov, 2003, zgodovino matematike, 2004, avtomorfizme grafov, 2005, uporabo diskretne matematike, 2006, uvod v uporabno linearno algebro, 2010.  Raziskuje v teoriji grafov in kombinatoriki: razcep grafov na cikle, faktorizacija grafov, grafi in grupe, Hamiltonove poti in cikli, simetrija v hipergrafih, uporaba teorije grafov v biologijii. Objavljenih ima 16 originalnih znanstvenih člankov.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.