Iskanje po izrazu meteorolog:

• Čadež Marijan
  Meteorolog.
  Diplomiral je iz matematike 1936 in doktoriral iz fizikalnih ved 1942 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1938-47 je služboval kot gimnazijski profesor v Prizrenu, Celju, Ljubljani. Od 1947 do 1956 je delal na Zveznem hidrometeorološkem zavodu v Beogradu. Bil je načelnik klimatološkega oddelka, kasneje načelnik Aerološkega observatorija. 1956 je postal izredni, nato redni profesor na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Beogradu, 1964-78. V tem času je bil tudi upravnik Zavoda za meteorologijo in klimatologijo, vodja katedre za meteorologijo ter direktor Centra za atmosferske vede v Beogradu. Velja za enega od utemeljiteljev sodobne meteorološke šole v tedanji Jugoslaviji.
  
  Objavil je več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov, iz dinamične meteorologije, dinamične klimatologije, termodinamike in dinamike. Napisal je več učbenikov, med njimi prvi univerzitetni učbenik te vrste v Jugoslaviji, Uvod v dinamičku meteorologiju, 1956. Predaval je na univerzah v Leipzigu, Berlinu, Münchnu, Darmstadtu. Urejal je Vestnik hidrometeorološke službe (1952-56) in Zbornik meteoroloških in hidroloških radova (1969-73). Bil je član uredniških odborov Zeitschrift für Meteorlogie, Berlin, Gerlands Beiträge zur Geophysik, Leipzig.
• Hermannus de Carinthia
  Po rodu je bil iz Koroške ali severne Istre. Filozofsko in filološko izobrazbo si je pridobil v Chartresu. Kot prevajalec in znanstvenik je delal v južni Franciji in na univerzah v Španiji. Vsega njegovega dela ne poznamo. Najpomembnejši je prevod Ptolomejevega dela Planispherium (1143), po katerem so začeli poučevati astronomijo. Originalna pa je njegova razprava De esentiis (1143). V njej piše o 5 aristotelovskih kategorijah. Iz arabščine je prevedel Evklidove Elemente. Prvi je prevajal Koran v latinščino. Bil je med prvimi posredniki arabske kulture Evropi. Pripisujejo mu prevode iz astronomije, matematike in meteorologije, o merah, krogih, korenjenju, o dežju, o uporabi astrolaba. Njegovo delo naj bi imelo velik vpliv na srednjeveško astronomijo.
• Manohin Vital
  Meteorolog, klimatolog.
  Diplomiral je 1938 iz geografije in doktoriral 1941 iz klimatologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1943 je bil srednješolski profesor v Ljubljani. 1945 se je zaposlil na Zavodu za meteorologijo in geodinamiko, 1947-50 je bil v Kmetijskem  znanstvenem zavodu v Ljubljani in od 1951 naprej na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. 1949-64 je tudi predaval meteorologijo in klimatologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je avtor nad 10 predvsem klimatoloških študij. Prvi je obdelal  klimo Ljubljane 1851-1936. Je avtor učbenikov Temelji teoretične meteorologije in klimatologije (1955) in Agroklimatologija (1962).
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 303, Manohin, Vital, avtor Ivan Gams)
• Paradiž Bojan
  Meteorolog.
  Diplomiral je 1957 iz meteorologije na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani. 1961 se je izpopolnjeval v Sankt-Peterburgu. Na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije v Ljubljani je 1952-82 delal pri meteoroloških in ekoloških meritvah zraka, na Elektroinštitutu Milan Vidmar se je nato do 1991 ukvarjal z merjenjem onesnaževanja zraka v energetiki in cestnem prometu. Objavil je 54 strokovnih člankov in izdelal več kot 80 elaboratov.
• Petkovšek Zdravko
  Meteorolog.
  Diplomiral je 1954 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani in doktoriral na isti fakulteti, preimenovani v Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Sprva je delal na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, od 1957 na FNT v Ljubljani, od 1974 do 1992 kot redni profesor in vodja katedre za meteorologijo. Po doktoratu se je izpopolnjeval v Koebenhavnu, Berlinu in Torontu.
  Raziskoval je meglo, burjo, temperaturno inverzijo, onesnaženje zraka, uporabo sončne svetlobe za ogrevanje. Bolj kot predhodniki je v meteorologiji uporabljal fizikalne enačbe iz mehanike tekočin. Objavil je okoli 140 razprav in strokovnih člankov, je soavtor knjig, učbenikov, strokovnih slovarjev. 1973-79 je bil jugoslovanski zastopnik pri komisiji za varstvo zraka OECD. 1983 je dobil nagrado Sklada Borivoja Dobrilovića v okviru Svetovne meteorološke organizacije.
• Pristov Janko
  Meteorolog.
• Rakovec Jože
  Meteorolog.
  Diplomiral je 1971 in doktoriral 1981 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Od 1977 je zaposlen na isti fakulteti, s sedanjim imenom Fakulteta za matematiko in fiziko. Od 1990 je izredni profesor. Je predstojnik katedre za meteorologijo. Vodi raziskave na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije. Ukvarja se z numeričnim modeliranjem dogajanj v ozračju in z aplikativno meteorologijo. Objavil je več kot 60 člankov in 30 referatov ter izdelal več ekspertiz. Je slovenski delegat v evropskih meteoroloških aktivnostih in tako povezuje slovensko meteorologijo v mednarodne projekte.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek, Ljubljana 1996, str. 74, Rakovec Jože, avtor Zdravko Petkovšek)
  Katedra za meteorologijo
  (vir: Katedra za meteorologijo)
• Reya Oskar
  Meteorolog.
  Diplomiral je 1925 iz fizične geografije na Univerzi v Beogradu in 1929 doktoriral na Univerzi v Zagrebu. Od 1926 je vodil Zavod za meteorologijo in geodinamiko pri Univerzi v Ljubljani, od 1933 je bil predavatelj na univerzi, 1947-60 izredni profesor za meteorologijo. Kot vodja Zavoda je razširil mrežo meteoroloških opazovalnic, objavljal meteorološke podatke in pospeševal seizmološke meritve. Objavil je okrog 50 poljudnoznanstvenih člankov in del; 1946 je narisal prvo padavinsko karto Slovenije. 1950 je na Univerzi vpeljal samostojni študij meteorologije na matematično-fizikalni osnovi in postavil temelje meteorologije v Sloveniji. 1954 je bil pobudnik ustanovitve Društva meteorologov.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek, Ljubljana 1996, str. 189, Reya, Oskar, avtor Zdravko Petkovšek)
  Povezave
• Stefan Jožef
  V optiki je raziskoval interferenco, dvojni lom in polarizacijo. Proučeval je izhlapevanje in difuzijo plinov. Stefanov tok je teoretični prispevek k spoznanjem o nastajanju kapljic in kristalčkov vode, to uporabljajo meteorologi. Izračunal je hitrost debeljenja plasti ledu na vodi.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.