Iskanje po izrazu teoriji :

• Grasselli Jože
  Najprej srednješolski profesor, pozneje zelo priljubljen visokošolski, avtor več knjig o teoriji števil.
  1967-1970 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, v Društvu je velikokrat predaval srednješolcem in učiteljem, zlasti o teoriji števil. Zaradi vseh njegovih raznolikih zaslug za slovensko matematiko je bil 1994 izvoljen za častnega člana Društva.
• Kuhelj Anton
  Čeprav elektrotehnik po izobrazbi, se je večino delovne dobe posvečal mehaniki. Uveljavil se je s preučevanjem dedukcij v teoriji lupin in z delom pri hidrodinamiki turbin. Na več tehniških fakultetah je na diplomskih in podiplomskih tečajih predaval matematiko, teoretično in tehnično mehaniko točk, togih, elastičnih in plastičnih teles ter kontinuov, dinamiko, hidrodinamiko in letalstvo. Je med začetniki slovenskega letalstva. Veliko je sodeloval s S. Bloudkom pri jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letalih. Prvo letalo je poletelo 1930, zadnje 1954. Sodeloval je pri revijah Applied Mechanics Review in Zentralblatt für Mathematik ter pri družbi Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik v Berlinu.
• Kuščer Ivan
  1959 je bil izvoljen za izrednega, 1963 za rednega profesorja fizike. Od 1963 –  1965 se je izpopolnjeval na univerzah v ZDA v teoriji transporta nevtronov v jedrskih reaktorjih. Z raziskovanjem teh in sorodnih področij je kasneje raziskoval na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Med 1965 in 1968 je bil direktor tega inštituta. Sodeloval je pri načrtovanju in izvedbi študija fizike na različnih stopnjah in pri načrtovanju pouka v srednjih šolah.
• Marušič Dragan
  Matematik. 2011 je bil izvoljen za rektorja Univerze na Primorskem. Raziskuje v algebrajski teoriji grafov.
• Pahor Sergej
  V več mednarodnih in slovenskih revijah je objavljal številne članke. Izšli sta knjigi Uvod v analitično mehaniko, 1989, in Uvod v ravnovesno statistično fiziko, 2001. V transportni teoriji je skupaj s profesorjem Suhadolcem rešil dolgo časa odprt problem dokaza kompletnosti vektorskih lastnih funkcij v polneskončnem mediju. Tudi v splošnem se je profesor Pahor zelo rad ukvarjal s problemi, ki povezujejo fiziko z matematiko, morda tudi zato, da bi študente matematike lahko v njihovem jeziku poučil o tem, kako deluje fizika.  Pri izpeljavi fizikalnih zakonov v predavanjih za matematike je dosledno poskušal biti matematično korekten, kar pa je zelo težavna naloga. Ko je nekoč govoril o osnovah kvantne mehanike, je bila opomba profesorja E. Zakrajška (ki je prej pregledal nekaj znanih knjig o tej temi): »Predavanja niso bila povsem v redu, a v teh knjigah je to še veliko slabše.«
• Plemelj Josip
  Glavna področja njegovega raziskovanja so bila diferencialne in integralne enačbe, teorija potenciala in teorija analitičnih funkcij. Med študijem v Göttingenu je skupaj s tamkajšnimi matematiki študiral linearne integralske enačbe. Objavil je več razprav, ki so pritegnile pozornost pomembnih matematikov. Integralne enačbe je uspešno uporabljal v teoriji potenciala. V Leipzigu je 1911 izšlo delo Potentialtheoretische Untersuchungen, istega leta nagrajeno z nagrado Znanstvenega društva kneza Jablonowskega. Največji Plemljev matematični dosežek je izvirna in preprosta rešitev Riemannovega problema o obstoju diferencialne enačbe z dano monodromijsko grupo; objavljena je bila v razpravi Riemannsche Funktionenscharen mit gegebener Monodromiegruppe v Monatshefte für Mathematik und Physik, Dunaj 1908. Pri reševanju so mu pomagale formule o robnih vrednostih holomorfnih funkcij, kasneje imenovane Plemljeve formule, ki jih je odkril malo prej. Iz njegovih metod pri reševanju Riemannovega problema se je razvila teorija singularnih integralnih enačb.  Pomembni so tudi Plemljevi prispevki k teoriji analitičnih funkcij pri reševanju problema uniformizacije algebraičnih funkcij in pri formulaciji izreka o analitičnem raztegu slik ter razprave v algebri in teoriji števil.
  
  Plemljev prihod v Ljubljano 1919 je bil zelo pomemben za razvoj matematike v Sloveniji. Vzgojil je številne generacije matematikov, učiteljev matematike, inženirjev. Po 2. svetovni vojni so v Delih SAZU izšle Teorija analitičnih funkcij, 1953, Diferencialne in integralne enačbe. Teorija in uporaba, 1960, Algebra in teorija števil, 1962. Zadnje delo Problems in the Sense of Riemann and Klein (New York, London, Sydney, 1964) obravnava probleme, s katerimi se je Plemelj največ ukvarjal. Plemljeva bibliografija obsega 30 znanstvenih razprav v različnih matematičnih revijah. Bil je redni član SAZU od ustanovitve 1938 naprej, dopisni član JAZU v Zagrebu, srbske akademije znanosti v Beogradu, bavarske akademije znanosti v Münchnu. Je častni doktor Univerze v Ljubljani.
• Prelovšek Peter
  Diplomiral je 1970 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in tu 1975 doktoriral. Od 1971 dela na Inštitutu  Jožef Stefan. 1986-94 je bil vodja oddelka za teoretično fiziko. Od 1974 predava na oddelku za fiziko sedanje Fakultete za matematiko in fiziko, od 1989 kot redni profesor.  Strokovno se je izpopolnjeval na Tehniški univerzi v Münchnu, 1977-78, bil je večkrat gostujoči profesor na Tehniški visoki šoli v Zürichu, 1982, 1987-88, 1992, svetovalec pri Državnem laboratoriju v Los Alamosu, 1987, in gostujoči predavatelj na Visoki tehniški šoli v Lausanni, 1992. Sam ali s sodelavci je v mednarodnih fizikalnih revijah objavil več kot 100 člankov s področja trdnih snovi, faznih prehodov v feroelektrikih, inkomenzurabilnih struktur, koreliranih elektronov in visokotemperaturnih superprevodnikov. Za raziskave v teoriji inkomenzurabilnih  sistemov je 1985 prejel Kidričevo nagrado.
• Šajna Mateja
  Je docentka za diskretno matematiko na Oddelku za matematiko in statistiko Univerze v Ottawi. V zimskem semestru 2011/12 je učila diskretno matematiko za računalništvo. Prej je učila že algebraično teorijo grafov, 2003, zgodovino matematike, 2004, avtomorfizme grafov, 2005, uporabo diskretne matematike, 2006, uvod v uporabno linearno algebro, 2010.  Raziskuje v teoriji grafov in kombinatoriki: razcep grafov na cikle, faktorizacija grafov, grafi in grupe, Hamiltonove poti in cikli, simetrija v hipergrafih, uporaba teorije grafov v biologijii. Objavljenih ima 16 originalnih znanstvenih člankov.
  Kaj je matematika? Iskanje in proučevanje vzorcev. Izberemo skupine reči, pojmov, proučujemo povezave in opazujemo vzorce. Ugotovimo, kako lepo je, ko stvari, lastnosti zavzamejo  mesto, ki se natančno prilega napovedanemu vzorcu. Recimo v  teoriji grafov  – narišemo in se veselimo simetrij.
• Vakselj Anton
  Diplomiral je 1922 na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tu 1923 doktoriral z disertacijo Doneski k teoriji linearne diferencijalne enačbe drugega reda s štirimi singularnimi točkami. 1922 – 25 je bil asistent na Filozofski fakulteti in vmes na daljšem izpopolnjevanju v Parizu. V letih 1926 – 42 in 1945 – 46 je bil gimnazijski profesor, 1942 – 45 uradnik na mestnem finančnem oddelku. 1946 je bil izvoljen za rednega profesorja matematike na Tehnični fakulteti, od 1960 – 71 na Fakulteti za strojništvo. Večinoma v tujih revijah je objavil 16 znanstvenih člankov s področij matematične analize, diferencialne geometrije, geometrične funkcijske teorije in algebre. V predmet Matematika I je uvedel moderna poglavja matematike, npr. teorijo množic. Napisal je učbenik Osnove matematike I, Ljubljana 1952.
• Vidav Ivan
  Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je 1937 vpisal na matematiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po manj kot 4 letih diplomiral in mesec dni kasneje doktoriral pri profesorju J. Plemlju z disertacijo Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb.
• Zalar Borut
  Raziskuje na področju, kjer se srečujeta matematična analiza in algebra. Predvsem se ukvarja z uporabo algebraičnih metod v funkcionalni analizi in operatorski teoriji. Večina njegovih člankov obravnava H* in JB* algebraične sisteme na Hilbertovih prostorih, strukturno teorijo, avtomatično zveznost in aplikacije. Pisal je tudi članke o posplošitvi klasičnega Jordan-von Neumannovega izreka in uporabi neasociativne algebre v kvadratičnih diferencialnih enačbah. Poleg lastnih raziskav deluje kot recenzent nekaterih mednarodnih revij in ocenjevalec za centralno svetovno matematično bazo MathSciNet. Te ocene so dostopne na naslovu www.ams.org.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.