Iskanje po izrazu rektor univerze:

• Galič Franc
  Diplomiral je 1955 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo v Ljubljani, 1962-64, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, 1964-66, višji predavatelj na Pedagoški akademiji, 1966-81, prorektor Univerze v Ljubljani (tedaj Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani), 1977-81. Strokovno se je ukvarjal tudi s projektom za modernizacijo pouka matematike v osnovni šoli. Prevajal je dela o pouku matematike. Bil je avtor ali soavtor nekaj učbenikov za osnovno šolo.
• Kuhelj Anton
  V gimnazijo je hodil v Trstu in Kranju. Diplomiral je  iz elektrotehnike 1927 na Tehniški fakulteti v Ljubljani in 1936 doktoriral. 1933 je bil izvoljen za docenta na Tehniški fakulteti, 5 let za izrednega in 1946 za rednega profesorja. Bil  je predstojnik oddelka, 1947/48 dekan, 1952-54 rektor tehniške visoke šole in 1954-56 rektor Univerze.
• Perger Bernard
  1464 je licenciat na artistični fakulteti in kasneje še na pravni fakulteti na dunajski univerzi. Tu je do 1481 predaval geometrijo,optiko, matematiko, astronomijo, latinsko slovnico, klasično književnost, pravo. 1471 je bil dekan artistične fakultete in rektor univerze. 1492-1501 je bil kraljevi superintendent na univerzi.
• Perlah Andrej
  Na dunajski univerzi je bil petkrat dekan medicinske fakultete in enkrat rektor univerze.
• Plemelj Josip
  Matematiko je od 1894 študiral na Filozofski fakulteti na Dunaju in tu 1898 doktoriral z disertacijo s področja diferencialnih enačb. V Berlinu je nadaljeval študij (1899/99) pri F. G. Frobeniusu in L. Fuchsu in v Göttingenu (1900/01) pri C. F. Kleinu in D. Hilbertu. 1902 je postal privatni docent na dunajski univerzi, 1906 asistent na tehniški visoki šoli, 1907 izredni in 1908 redni profesor univerze v Černovicah (Ukrajina), 1912/13 je bil dekan fakultete. Zaradi politične nezanesljivosti je bil 1917 prisilno preseljen na Moravsko. Po koncu 1. svetovne vojne je bil v Ljubljani pri Deželni vladi za Slovenijo član univerzitetne komisije in tako med ustanovitelji Univerze. 1919 je bil imenovan za rednega profesorja matematike na Filozofski fakulteti. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani 1919/20. Poučeval je matematiko vse do 1957.
• Stefan Jožef
  Večinoma v poročilih dunajske Akademije znanosti je objavil okrog 80 znanstvenih člankov. V študijskem letu 1869/60 je bil dekan Filozofske fakultete, 1876/77 pa rektor Univerze. 1875-85 je bil tajnik matematično-naravoslovnega razreda Akademije znanosti. 1872 je bil član komisije za mere in je pripravil prehod na metrski sistem, vpeljan 1876. 1883-86 je bil prvi predsednik na novoustanovljenega Elektrotehniškega društva. Za uspešno elektrotehniško razstavo 1883 je bil odlikovan z redom železne krone 3. stopnje, kar mu je dovoljevalo prevzem plemiškega naslova, česar pa  J. Stefan ni želel uveljavljati. 1885 je predsedoval mednarodni konferenci na Dunaju za določitev normalnega tona. 1885 je postal dosmrtni predsednik Akademije znanosti. Bil je še član Kraljevega društva v Uppsali, Kraljeve akademije v Münchnu in Fizikalnomedicinskega društva v Würzburgu.
• Bohte Zvonimir
  Diplomiral je 1957 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, 1971 je doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval v Köbenhavnu in Londonu. 1977je postal izredni, 1982 redni profesor na ljubljanski univerzi, predaval pa je tudi na Univerzi v Zagrebu. 1965-68 je bil predstojnik računskega centra Univerze, 1972-74 predstojnik matematičnega oddelka, od 1982 direktor Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko.
  
  Ukvarja se z numerično matematiko. Napisal je Numerično reševanje enačb, Ljubljana 1966, Numerične metode, 1978. Objavljenih ima nad 30 člankov v matematičnih revijah.
• Kušar Valentin
  Po osnovni šoli v Škofji Loki in gimnaziji v Kranju in Ljubljani se je leta 1892 vpisal na Filozofsko fakulteto dunajske univerze, leta 1896 študij zaključil in 1897 doktoriral z disertacijo Kongruence tretje in četrte stopnje. Po učiteljskem izpitu 1898 je poučeval na srednjih šolah v Kranju, Kopru in Ljubljani. Od decembra 1919 je predaval Eksperimentalno fiziko na Tehniški fakulteti v Ljubljani, tako je bil prvi učitelj fizike na ljubljanski univerzi. Skrbel je tudi za fizikalni laboratorij in knjižnico. Morda ga je  za učitelja fizike na Tehniški fakulteti povabil rektor prof. Plemelj; bila sta namreč  rojena istega leta, sošolca v gimnaziji in na Dunaju študijska kolega. Po letu 1922 je predaval tudi predmet Teoretična fizika na Filozofski fakulteti. O njegovem delu je bila 1924 pri imenovanju za izrednega profesorja napisana zelo pohvalna ocena.
• Kuščer Ivan
  Diplomiral je 1941 iz matematike in fizike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktoriral je 1951. Od 1946 naprej je bil zaposlen na Prirodoslovno-matematični fakulteti ljubljanske univerze.
  
  1959 je bil izvoljen za izrednega, 1963 za rednega profesorja fizike. Od 1963 –  1965 se je izpopolnjeval na univerzah v ZDA v teoriji transporta nevtronov v jedrskih reaktorjih. Z raziskovanjem teh in sorodnih področij je kasneje raziskoval na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Med 1965 in 1968 je bil direktor tega inštituta. Sodeloval je pri načrtovanju in izvedbi študija fizike na različnih stopnjah in pri načrtovanju pouka v srednjih šolah.
• Levstek Igor
  Diplomiral je 1962 na oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani z diplomskim delom Nuklearna magnetna resonanca štiri spinskega sistema. Doktoriral je 1982 na Univerzi v Beogradu z disertacijo Dinamika molekularnih kristala sa vodoničnim vezama.
  Levstek se je tudi kot fizik izkazal zlasti v organizacijskih nalogah: bil je pomočnik direktorjev IJS B. Frleca, kasneje T. Kalina. Poskrbel je, da tečejo le raziskave, ki imajo zagotovljena sredstva, in se o višini financ uspešno pogajal z zelo različnimi vladami. Drugo njegovo pomembno organizacijsko delo je bilo pri Gorski reševalni službi. V uspešnem sodelovanju s policijo (takrat »milico«) je dosegel drastično skrajšanje dostopa reševalcev do ponesrečencev.
• Marušič Dragan
  Matematik. 2011 je bil izvoljen za rektorja Univerze na Primorskem. Raziskuje v algebrajski teoriji grafov.
  
  Diplomiral je 1977 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Doktoriral je 1981 pod mentorstvom profesorja Crispina Nash-Williamsa na Univerzi v Readingu, Anglija. Na isti univerzi je ostal do 1984 na podoktorskem izobraževanju. Od 1984-1987 je poučeval na Univerzi v Minnesotti, naslednja 3 leta na Univerzi v Kaliforniji, Santa Cruz. 1989 se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani. Več let je delal na Pedagoški akademiji. 1990 je dal pobudo za ustanovitev Univerze na Primorskem. Bil je med ustanovitelji Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Vzgojil je skupino vrhunskih raziskovalcev in dosegel, da je UP eden izmed štirih svetovnih raziskovalnih središč algebrajske teorije grafov.
  
  Bil je več let dekan FAMNIT, 2011 je bil izvoljen za rektorja UP.  Tega leta je prejel tudi »Priznanje 15. maj za življenjsko delo na področju družbenih, znanstvenih in pedagoških dejavnostih v Mestni občini Koper«, najvišje možno v Kopru.
• Moljk Anton
  Diplomiral je 1938 na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Med 2. svetovno vojno je bil zaprt v Gonarsu in v Padovi. 1946 je bil imenovan za docenta na Tehniški fakulteti, doktoriral je 1957, izredni profesor je postal 1961, naslednje leto redni. Njegova predavanja so bila izredno živahna in z vrsto privlačnih poskusov.
  Bil je predsednik organizacijskega odbora prvih 4 mednarodnih konferenc Znanost in družba. Spodbudil je ustanovitev Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, sodeloval je pri gradnji in opremi ter bil od 1968 do 1972 direktor. Sodeloval je pri začetkih izhajanja Obzornika za matematiko in fiziko.
• Podgoršak Ervin Bogomir
  Diplomiral je 1968 iz tehnične fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Doktoriral je 1973 na oddelku za fiziko Univerze Wisconsin v Madisonu, ZDA. Iz medicinske fizike se je 1973-74 izpopolnjeval na Ontarijskem onkološkem inštitutu univerze v Torontu. Od 1975 dela na Medicinski fakulteti McGillove univerze v Montrealu, od 1985 kot redni profesor. Od 1979 je direktor oddelka za medicinsko fiziko Montrealske splošne bolnišnice in od 1990 tudi direktor oddelka za medicinsko fiziko McGillove univerze. Proučuje uporabo fizike v medicini, predvsem pri diagnozi in zdravljenju malignih tumorjev. Sodeluje tudi pri razvoju novih tehnik v dozimetriji obsevanja. Napisal je več kot 120 znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v mednarodnih fizikalnih in medicinskih revijah.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek, Ljubljana 1995, str. 11, 12, Podgoršak, Ervin Bogomir)
  Povezave
  
  Viva.si
• Prijatelj Niko
  Po maturi 1940 se je vpisal na Filozofsko fakulteto na matematiko s fiziko in filozofijo. Diplomiral je 1946. Na srednjih šolah je poučeval do 1957, ko je bil sprejet na eno od asistentskih mest na oddelku za matematiko. Po polletnem izpopolnjevanju na inštitutu H. Poincare je 1961 promoviral za doktorja matematike. Predmeta Elementarna matematika in Elementarna matematika z metodiko je na Višji pedagoški šoli in na oddelku za matematiko ljubljanske univerze poučeval že pred doktoratom, kasneje na oddelku za matematiko Matematiko (oziroma Analizo) 1 in 2 ter Teorijo množic, Osnove topologije, Osnove matematike. Njegova predavanja so bila virtuozna in navdušujoča, v njih je znal izraziti vso svojo zaljubljenost v matematiko, zato je bil nadvse dobrodošel predavatelj ne le med študenti, ampak tudi med  drugimi, zelo različnimi, k matematiki nagnjenimi poslušalci.
  Od vodstvenih del je posebej pomembno triletno direktorstvo oddelka za matematiko Instituta za matematiko, fiziko in mehaniko v času, ko se je gradila nova stavba sedanje Fakultete za matematiko in fiziko.
• Zupančič Rihard
  Na Dunaju je študiral strojništvo, nato na filozofski fakulteti matematiko. 1903 je diplomiral in opravil profesorski izpit. Do 1918 je poučeval matematiko na srednjih šolah v Pragi in na Dunaju ter bil inšpektor in komisar za 1. državni izpit srednješolkskih profesorjev. Od 1908 je bil predstavnik Avstro-Ogrske v mednarodni komisiji za poučevanje matematike. Med posebnim dopustom 1908 – 1910 je napisal 29 učbenikov matematike za razne srednje šole. Po izpopolnjevanju v Göttingenu pri Davidu Hilbertu in Felixu Kleinu ter v Parizu 1911 je 1913 doktoriral z delom o aksiomatičnih osnovah metode najmanjših kvadratov. 1912 je postal honorarni docent na dunajski tehniški visoki šoli. 1919 se je opredelil za Jugoslovana , na Dunaju ostal brez službe, šel v Ljubljano, sodeloval pri ustanavljanju univerze. Postal je redni profesor na Tehniški fakulteti in 1920 rektor. 1922 je bil izvoljen za dopisnega člana akademije znanosti v Toulousu, 1923 se je ponovno izpopolnjeval v Parizu. Honorarno je predaval tudi študentom matematike in fizike na Filozofski fakulteti. Bil je predstojnik Inštituta za uporabno matematiko na Tehniški fakulteti  in nekaj let tudi predstojnik Instituta za eksperimentalno fiziko. Od 1935 naprej je bil predsednik stalne komisije za profesorske izpite. 1938 je postal ustanovni redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Med okupacijo 1941 – 45 se je kot predsednik Društva šolnikov pri oblasteh zavzemal za izboljšanje položaja šolnikov in posredoval za zaprte in preganjane člane. Proti koncu vojne se je opredelil za nemško stran, maja 1945 je odšel v Avstrijo, bil je izključen iz SAZU in univerze.
  
  Objavil je številne učbenike in 37 znanstvenih razprav.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.