Iskanje po izrazu učitelj:

• Ahlin France
  Matematik, fizik, učitelj matematike in fizike.
• Andrée Leopold
  Učitelj matematike in fizike.
  Diplomiral je 1906 na Filozofski fakulteti na Dunaju. Poučeval je matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, 1906-12 in 1914-46, in Idriji, 1912-14. S knjigami in predavanji je populariziral radioamaterstvo, posebno med učitelji. Po vzpostavitvi Radia Ljubljana je 1931 spodbudil prvo šoli namenjeno radijsko oddajo.
• Bezjak France
  Učitelj matematike.
• Brešar Matej
  Je sin matematika Franceta Brešarja. Maturiral je 1982 na II. gimnaziji v Mariboru. Po diplomi na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani 1987 se je zaposlil na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Doktoriral je 1990 pod mentorstvom Josa Vukmana  z disertacijo Odvajanja, homomorfizmi in sorodne preslikave na kolobarjih in Banachovih algebrah. Istega leta je postal visokošolski učitelj na Odseku za matematiko Pedagoške fakultete v Mariboru. Bil je mentor 63 diplomskih nalog, 6 magistrskih del in 4 doktorskih disertacij. Po tem letu je večinoma zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, na IMFM vodi raziskovalno skupino Algebre in kolobarji.
• Breskvar Silvo
  Učitelj matematike in fizike. Astronom. Poučeval je matematiko in fiziko na srednjih šolah in populariziral astronomijo.
• Cvelbar Franc
  Fizik, učitelj fizike.
• Cvikl Bruno
  Fizik, učitelj fizike.
• Dominko Fran
  Fizik, astronom. Učitelj astronomije.
• Grasselli Jože
  1967-1970 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, v Društvu je velikokrat predaval srednješolcem in učiteljem, zlasti o teoriji števil. Zaradi vseh njegovih raznolikih zaslug za slovensko matematiko je bil 1994 izvoljen za častnega člana Društva.
• Gruber Gabrijel
  Jezuit, hidrotehnik, arhitekt, učitelj naravoslovja, tehnike, mehanike in fizike.
• Hočevar Franc
  V gimnaziji v Ljubljani se je navdušil za matematiko. Pri profesorju Ludwigu Boltzmannu je na dunajski univerzi doktoriral 1875 (po drugem viru 1876), torej ne starejši od 23 let. Po učiteljskih izpitih 1876 je začel poučevanje kot asistent na tehniški visoki šoli na Dunaju. Potem je dve leti  poučeval na gimnaziji v Innsbrucku in se na tamkajšnji univerzi habilitiral za privatnega docenta, nekakšno licenco za neplačana predavanja. Ko se je prijavil na prosto mesto na tehniški visoki šoli v Brnu, je bil zlahka izvoljen najprej za izrednega, nato za rednega profesorja. Po 4 letih je začel delo na tehniški visoki šoli v Grazu. Kasneje je bil dolga leta dekan strojne fakultete in imenovan za dvornega svetnika.
• Kac Milan
  Za njegovo poklicno delo je značilen izreden posluh za probleme, s katerimi se ob matematiki srečujejo učenci, študenti, učitelji, tehniki. Bil je odličen pedagog in vsestransko razgledan učitelj. Sodeloval je pri vzgoji prvih strokovnjakov za delo z računalniki. Zelo veliko je predaval, tako, da je bilo število njegovih fakultetnih predavanj že primerljivo z obveznostmi srednješolskega profesorja. Kljub temu je našel čas za pisanje več višješolskih učbenikov matematike in računalništva: Opis digitalnega računalniškega …, s soavtorjem, 1977, Matematika I, 385 str., 1981, Računalništvo: gradivo s tečaja …, s soavtorji, 1972, Zbirka nalog iz matematike I in II, 201 str., 1988. Napisal je še okoli s soavtorji 25 različnih učbeniških gradiv in s soavtorji 15 zaključnih poročil o raziskavah. Bil je mentor pri 2 doktoratih (1991, 1993)
• Klemenčič Ignac
  Fizik, učitelj fizike.
• Kunaver Pavel
  Učitelj, jamar, astronom, pisec.
  1913-1914 je končal učiteljsko akademijo na Dunaju, študij geografije na dunajski univerzi je poslušal izredno. 1919-29 je poučeval geografijo na meščanski šoli, 1945-61 na klasični gimnaziji in nato do 1970 astronomijo na gimnaziji; 1929-45 je bil ravnatelj in učitelj meščanske šole, vse v Ljubljani. Trojica P. Kunaver, I. Michler,I.  Kovač je prva brez vodnika preplezala Slovensko smer v Severni triglavski steni. 1910 je bil med ustanovitelji Društva za raziskovanje jam. Z raziskovanjem jam je 1915-16 skupaj z Ivanom Michlerjem nadaljeval »po vojaški dolžnosti« v zaledju soške fronte. Med 1920 in 1940 je vodil skavte, po 2. svetovni vojni tabornike. Od 1939 (in naprej več kot 40 let) je opravljal redna astronomska opazovanja Sonca, natančneje sončnih peg. Na 3 ljubljanskih gimnazijah je ustanovil šolske opazovalnice in k opazovanju neba in zvezd spodbujal dijake.
  
  Mnogi njegovi nekdanji dijaki, starejši ljudje, se ga spominjajo kot vzornega, zelo navdušujočega učitelja, ki je privzgajal tudi občudovanje in spoštovanje Stvarstva in občutek za transcendentno.
• Kunc Karel
  Matematiko in fiziko je študiral na dunajski univerzi in 10. junija 1906 opravil izpit za učitelja matematike in fizike z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Od 1906 do 1910 je poučeval na višji realki v Ljubljani, od 1910 do 1922 na gimnaziji v Novem mestu, od 1922 do upokojitve 1940 na Kraljevi prvi državni gimnaziji v Ljubljani, po letu 1929 imenovani Državni klasični gimnaziji. Napisal je učbenike: Aritmetika za I., II. in III.  razred srednjih šol, 1928, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 1929, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol, 1931, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol, 1932, Aritmetika in algebra za VII. razred srednjih šol, 1934, Fizika za nižje razrede srednjih šol, druga izdaja, 1934, Aritmetika in algebra za VIII. razred srednjih šol, 1939.
• Kušar Valentin
  Učitelj fizike.
  Po osnovni šoli v Škofji Loki in gimnaziji v Kranju in Ljubljani se je leta 1892 vpisal na Filozofsko fakulteto dunajske univerze, leta 1896 študij zaključil in 1897 doktoriral z disertacijo Kongruence tretje in četrte stopnje. Po učiteljskem izpitu 1898 je poučeval na srednjih šolah v Kranju, Kopru in Ljubljani. Od decembra 1919 je predaval Eksperimentalno fiziko na Tehniški fakulteti v Ljubljani, tako je bil prvi učitelj fizike na ljubljanski univerzi. Skrbel je tudi za fizikalni laboratorij in knjižnico. Morda ga je  za učitelja fizike na Tehniški fakulteti povabil rektor prof. Plemelj; bila sta namreč  rojena istega leta, sošolca v gimnaziji in na Dunaju študijska kolega. Po letu 1922 je predaval tudi predmet Teoretična fizika na Filozofski fakulteti. O njegovem delu je bila 1924 pri imenovanju za izrednega profesorja napisana zelo pohvalna ocena.
  
  Zaradi kratkovidnosti in pešanja vida je bil jeseni 1932 upokojen.
• Matek Blaž
  Učitelj matematike. Pisec učbenikov.
• Mikola Sándor
  Učitelj fizike. Politik.
• Močnik Franc
  Bogoslovje v Gorici je končal 1836, potem je poučeval na goriški normalki in študiral na filozofski fakulteti univerze v Grazu. Promoviral je 1840. S profesuro na tehniški akademiji v Lvovu je začel 1846, na univerzi v Olomoucu 1849. Od 1869 do 1871 je bil deželni šolski nadzornik za Štajersko, prej že 18 let v drugih šolskih uradniških službah. Prizadeval si je za boljše izobraževanje učiteljev. Za Kranjsko in Štajersko je dosegel večje število ur pouka v slovenščini. 1871 je po odlikovanju z redom železne krone 3. stopnje dobil viteški naslov.
  Močnik se je najbolj uveljavil kot pisec učbenikov matematike za osnovno in srednjo šolo ter metodik poučevanja matematike. Pisal je v nemščini. Prva knjiga metodike je izšla 1846 v Ljubljani: Poučevanje štirih računskih operacij, iz katerih so se razvili postopki in bistvene lastnosti številskega sistema. Sestavil je večje število računic za ljudske šole. V nižjih razredih je zahteval računanje na pamet (»iz glave«). Metodične knjige imajo naslove kot Metodika pisnega računanja v primerni povezavi z računanjem na pamet, napisana za učitelje 3. in 4.razreda. 1850 je na Dunaju izšlo več učbenikov aritmetike, algebre in geometrije za nižje in višje razrede gimnazij in realk z naslovi Učbenik aritmetike, Učbenik algebre, Učbenik geometrije. Dodal je še nekaj priročnikov in logaritemskih tabel. Napisal je več kot 70 različnih šolskih knjig, veliko so jih za njim predelali drugi avtorji. 25 njegovih šolskih knjig je bilo prevedenih v slovenščino, prevajano je bilo v vsega 12 jezikov. Vseh izdaj je okrog 1200, od tega 730 izvirnih izdaj v nemščini in 150 v slovenščini, ostalo v drugih jezikih.
• Moljk Anton
  Izpopolnjeval je poskuse pri univerzitetnih predavanjih fizike in pri laboratorijskih vajah. Skupaj z Ivanom Kuščerjem je napisal učbenik za srednjo šolo Fizika v 3 delih. Razen naprednejših srednješolcev so učbenik s pridom uporabljali tudi študentje različnih fakultet, celo bruci fizike. Sodeloval je pri uvajanju podiplomskega študija didaktike fizike. Že po upokojitvi je bil dolgoletni nadvse prizadevni in uspešni spiritus agens permanentnega izobraževanja učiteljev fizike.
• Munda Marija
  Bila je vzorna mentorica mlajšim: pripravljala je vzorčne nastope, vodila je šolski matematični aktiv, ob uvajanju novih učnih načrtov je učiteljem pomagala s predavanji.
• Omladič Matjaž
  Po številu doktoratov pod njegovim mentorstvom (več kot 15) je verjetno trenutno najuspešnejši učitelj mlajših matematikov raziskovalcev.
• Pahor Jože
  Pisal je tudi poljudnoznanstvene članke, namenjene mlajšim bralcem, za Pionir in Presek in spisal knjigi Popotovanje skozi skrivnostni svet, 1962, in Dogodivščine v atomskem inštitutu, 1977. Kljub številnim letom redno poučuje pri Stalnem Strokovnem Spopolnjevanju, namenjenem učiteljem fizike.
• Pintar Milan Mik
  Fizik, učitelj fizike.
• Plemelj Josip
  Plemljev prihod v Ljubljano 1919 je bil zelo pomemben za razvoj matematike v Sloveniji. Vzgojil je številne generacije matematikov, učiteljev matematike, inženirjev. Po 2. svetovni vojni so v Delih SAZU izšle Teorija analitičnih funkcij, 1953, Diferencialne in integralne enačbe. Teorija in uporaba, 1960, Algebra in teorija števil, 1962. Zadnje delo Problems in the Sense of Riemann and Klein (New York, London, Sydney, 1964) obravnava probleme, s katerimi se je Plemelj največ ukvarjal. Plemljeva bibliografija obsega 30 znanstvenih razprav v različnih matematičnih revijah. Bil je redni član SAZU od ustanovitve 1938 naprej, dopisni član JAZU v Zagrebu, srbske akademije znanosti v Beogradu, bavarske akademije znanosti v Münchnu. Je častni doktor Univerze v Ljubljani.
• Prijatelj Niko
  Matematik, učitelj matematike.
• Prosen Marijan
  Učitelj matematike, fizike, astronomije. Astronom. Pisec.
• Robida Karel
  Redovnik, učitelj, pisec.
  Pisal je poučne in nabožne tekste, objavljal je največ v Drobtinicah. Izdal je 4 poljudne knjige. Med učitelji fizike je najbolj znan po prvi knjigi o fiziki, napisani v slovenščini, Naravoslovje alj fizika (1849). Razen te je napisal še 11 člankov o fiziki, vse v slovenščini.
• Sajovic Oton
  Diplomiral je 1929 na matematičnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poučeval je na srednjih šolah, najdalj na Prvi realni gimnaziji v Ljubljani. 1946 je postal izredni profesor za opisno geometrijo na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Do 1960 je bil edini učitelj opisne geometrije na ljubljanskih tehniških fakultetah. 1961 je bil izvoljen za rednega profesorja na Fakulteti za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo.
• Štalec Ivan
  Diplomiral je 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdalj na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na Višji pedagoški šoli in na Fakulteti za naravoslovje  in tehnologijo v Ljubljani.  Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje, med učbeniki je najbolj znana Matematika za I. – IV. razred tehniških šol, 1974-77. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Prejel je Žagarjevo nagrado.
• Uršič Stanko
  Učitelj matematike in fizike.
• Vidav Ivan
  Matematik, avtor Vidav – Palmerjevega izreka. Učitelj matematike.
  Profesor Vidav je bil  vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.
  Neprijetne vodstvene funkcije je opravil z enako natančnostjo in vestnostjo kot vsako drugo delo. Sodelavcem in študentom je bil  dobrodošel svetovalec v strokovnih in življenjskih problemih.
  3 knjige v zbirki Sigma, 28 člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko in 15 člankov v Preseku lahko štejemo k njegovemu prizadevanju za popularizacijo matematike. Sem lahko uvrstimo tudi njegovo neposredno pripravo in vodenje srednješolskih matematičnih tekmovanj, za katera je skrbel več kot 20 let.
  Morda je res, da je»zmagovalna trojica« slovenske matematike  J. Vega, J. Plemelj, I. Vidav – razvrščanja različnih ljudi v različnih zgodovinskih, kulturnih, matematičnih časih so najbrž čudno početje, vsi trije pa imajo skupno potezo: Najboljši učitelj je lahko le kdo, ki o svoji stroki zelo veliko ve.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.